Grčija že sanja nižje davke

Avgusta bo končala tretji program pomoči, četrtega si ne želi; državi to omogoča nekoliko prožnejše oblikovanje fiskalne politike
Objavljeno
23. maj 2018 06.30
Posodobljeno
22. maj 2018 17.47
Grčija mora do avgusta skleniti nov dogovor o reprogramu dela posojil, s katerim bi formalno izstopila iz programa­ pomoči, ki južnoevropsko državo stiska od leta 2010. Osnovni dogovor je, kot kaže, dosežen, Grčija za zdaj izpolnjuje dane zaveze, predvsem glede stanja javnih financ.

Grčija bo avgusta, kot je videti, uradno izstopila iz programa pomoči, vendar pred tem potrebuje dogovor o reprogramu dela obstoječih posojil. Močno si želi tudi delnega odpisa posojil, ki bi dodatno stabiliziral javne finance in olajšal vstop države na mednarodne finančne trge. Vendar odpisa dolga ne podpira del evropskih članic.

Grčija upa, da bodo pogajanja končana ta teden na zasedanju evropskih finančnih ministrov. Bolj verjetno pa je, da se bodo zaradi podrobnosti zavlekla v junij. Glavni del pogajanj Grčije z Evropo in MDS je tokrat, koliko in kakšne obresti naj plača za reprogramirana posojila. Osnovna ideja je, da bi se obresti prilagajale grški gospodarski rasti. Toda MDS in EU nimata enakih napovedi za Grčijo, zaradi česar se lahko pogajanja ­zavlečejo.
 

Breme javnega dolga


Javni dolg Grčije je po podatkih ­Eurostata konec lanskega leta ­znašal 178,6 odstotka BDP oziroma 317 milijard evrov. Kljub proračunskemu presežku se je javni dolg tudi lani povečal za 2,5 milijarde evrov. Zadnje zmanjšanje dolga sega v leto 2015, ko je Grčija dosegla zdajšnji dogovor o finančni pomoči.

image
Infografika Delo/Eurostat Javni dolg Grčije FOTO: Infografika Delo/Eurostat


Grčija samo za obresti na leto nameni 3,2 odstotka BDP. Pri tem je treba opozoriti, da so obresti za grški dolg znižane v skladu z zadnjim dogovorom, ki se bo iztekel v drugi polovici avgusta. Grčija je v treh paketih dobila približno 260 milijard evrov pomoči.

Izstop iz programa pomoči za Grčijo seveda ne pomeni, da se je otresla dolga in kriznih ukrepov. Razlika bo predvsem v tem, da bo dolgove reprogramirala z zadolževanjem na finančnih trgih. A to bo ob trenutni zadolženosti težka naloga, takoj ko se bodo na teh trgih zaostrile razmere ali če Grčiji ne bo uspelo v celoti izpolnjevati javnofinančnih ciljev. Državi je lani že uspelo znova vstopiti na mednarodne finančne trge.
 

Proračun s skromnim presežkom


Grški proračun ima zadnji dve leti skromen presežek, lani je znašal 0,8 odstotka BDP. Ko bo Grčija ­izstopila iz programa pomoči, si bo, po napovedih premiera Aleksisa Ciprasa, lahko prihodnje leto privoščila prvo povečanje socialnih pomoči. Če se bodo ugodne razmere nadaljevale, bi lahko leta 2020 sledilo znižanje ali odprava nekaterih kriznih davkov.

Proračunski presežek je seveda­ bistveno premalo, da bi Grčija­ lahko vračala najeta posojila. Glavnino posojil bo država morala reprogramirati, del pa jih bo lahko odplačala tudi s prodajo premoženja, za del pa se bo, kot kaže, z evropskimi uradniki in MDS poskušala dogovoriti za odpis. Brez odpisa po mnenju analitikov ­Grčijo čaka nov zlom.
 

Četrtino nižji BDP


Tudi grško gospodarstvo okreva zelo počasi. Sprostitev davčnega bremena bi lahko spodbudila rast. Grški BDP se je lani realno povečal za 1,4 odstotka, najmanj med članicami EU. A s tem se je Grčija rešila krize, ki se je – s presledkom leta 2014 – začela že leta 2008. Grški BDP je zdaj realno več kot četrtino nižji kot leta 2007.

Najvišja brezposelnost v EU


Z 22 odstotki je brezposelnost v Grčiji z naskokom najvišja v EU. V Španiji, drugi najbolj problematični državi, je bila ta konec lanskega leta 17-odstotna. Tema dvema ­državama sledita Hrvaška in Italija­ z »zgolj« 11,2-odstotno brezposelnostjo. A vsaj brezposelnost v zadnjih dveh letih opazno upada. Na vrhuncu krize, leta 2013, je bilo brez dela kar 27,5 odstotka aktivnega prebivalstva.