Grmada za prvo Trumpovo čarovnico
Prvi sodni proces na podlagi dokazov posebnega preiskovalca Roberta Muellerja.
Odpri galerijo
»Rusko skrivno sodelovanje s Trumpovo kampanjo, eno najuspešnejših v zgodovini, je popolna prevara,« je Donald Trump včeraj znova v tretji osebi vpil o svoji nedolžnosti. FOTO: Reuters
New York – Ameriški predsednik je včeraj znova namignil pravosodnemu ministru, naj ustavi »nepošten lov na čarovnice«, kot pravi preiskavi posebnega preiskovalca Roberta Muellerja. Medtem se nadaljuje kurjenje prve »čarovnice«, nekdanjega vodje Trumpove kampanje Paula Manaforta.
»Rusko skrivno sodelovanje s Trumpovo kampanjo, eno najuspešnejših v zgodovini, je popolna prevara,« je Donald Trump včeraj znova v tretji osebi vpil o svoji nedolžnosti in zaroti 17 demokratov, kot imenuje Muellerjevo preiskovalno skupino.
Sojenje Manafortu, ki se je v torek začelo v Virginiji, je prva posledica njene tako imenovane ruske preiskave. V njej so izbrskali 32 obtožb o bančnih in davčnih prevarah, ki naj bi jih zagrešil v času, ko je v Ukrajini opravljal delo drago plačanega političnega svetovalca proruskim politikom. Ameriški predsednik prek twitterja že tedne izpodbija Muellerjeva prizadevanja, da bi razkril morebitne povezave med – domnevno – ruskim posegom v ameriške volitve in Trumpovo kampanjo ter nato morebitna predsednikova prizadevanja za ustavitev prejšnje preiskave. Tokratno sojenje v resnici ni povezano ne s predsedniško kampanjo ne neposredno z Rusijo, toda Manafort se zdi očiten vezni člen med obema.
Po pričakovanjih bo sojenje trajalo okoli tri tedne, pravni strokovnjaki pa menijo, da Muellerjevi tožilci ne bi vložili obtožnice, če ne bi imeli prepričljivih argumentov, saj je tovrstne obtožbe težko dokazovati. Manaforta septembra čaka še sojenje v Washingtonu, če bo obsojen, bi to lahko pomenilo, da bo ostanek življenja preživel v zaporu. Tožilci ga skušajo prikazati kot vase zagledanega političnega svetovalca, ki je bil prepričan, da zakoni zanj ne veljajo, hkrati pa je živel razkošno življenje in zapravljal velike vsote za svoj čudaški okus, denimo 15.000 dolarjev za nojevo jakno. Taktika obrambe je vse prevaliti na Ricka Gatesa, Manafortovega dolgoletnega partnerja, ki je bil sprva soobtožen, a nato postal Muellerjeva zvezdniška priča. Proces je po eni strani poskus posebnega preiskovalca, da s stopnjevanem pritiska poskuša pripraviti Manaforta do sodelovanja v preiskavi proti Trumpu, po drugi strani pa preizkus, kako dobro je do zdaj opravil svoje delo.
Trump in njegov odvetnik Rudy Giuliani sta medtem ubrala zanimivo strategijo in zadnje dni ponavljata, da »skrivno sodelovanje ni zločin, ampak to sploh ni pomembno, saj ni bilo skrivnega sodelovanja«. Po odvetnikovih besedah v ameriški zakonodaji ni kaznivega dejanja skrivnega sodelovanja, toda profesor prava David Sklansky z univerze Stanford meni, da so Giulianijeve trditve zavajanje, saj lahko »določene vrste skrivnega sodelovanja uvrstimo med nedovoljene zarote«. Med drugim bi za kaznivo zaroto veljalo, če bi s prevaro onemogočilo zvezni volilni komisiji, da opravi svoje delo, je zatrdil profesor.
Poleg tega za odstavitev predsednika ne veljajo enaka merila kot za sodne procese, saj je odstavitev politična odločitev, ki jo sprejme kongres, zanjo pa bi lahko bili dovolj dokazi o skrivnem sodelovanju z Rusijo, tudi če morda ti ne bi bili dovolj za sodno obtožbo o zaroti. Poskusi vpliva na ameriški politični sistem po trditvah s facebooka še zdaleč niso končani. V torek so sporočili, da so zaprli 32 strani in lažnih računov. Pri tem jih niso neposredno povezali z Rusijo, a so dali jasno vedeti, da naj bi vlekli niti od tam.
Ryan Goodman, ki predava pravo na Univerzi New Yorka, meni, da poskuša Trumpov tabor z osredotočanjem na skrivno sodelovanje zamegliti delo posebnega preiskovalca. »Počasi izgubljamo razumen pomen izraza skrivno sodelovanje,« ugotavlja. To sicer ne bo vplivalo na delo FBI, saj se ta drži zakonodaje, bo pa na mnenje javnosti in njeno razumevanje rezultatov Muellerjeve preiskave. Trumpovi nenehni napadi na posebnega preiskovalca so obrodili sadove na desnici, kjer narašča dvom o njegovem delu. Toda hkrati se kopičijo težave za predsednika, saj naj bi njegov nekdanji odvetnik Michael Cohen postal nova kronska priča, med njegovimi razkritji naj bi bila trditev, da je predsednik vedel, da se bodo Manafort, Donald Trump mlajši in Jared Kushner sestali z rusko odvetnico Natalijo Veselnicko, ki jim je obljubila obremenilne podatke ruske obveščevalne službe o Hillary Clinton. To bi pomenilo, da je Trump mlajši lagal kongresu, in meče novo luč na trditve o tem, da skrivno sodelovanje ni kaznivo.
Po besedah Franka Brunija iz New York Timesa je Manafort »umazano opozorilo, s kom se obdaja Trump in kakšna sta njegov pogled in odnos do sveta, oba sta enako misleča plutokrata, tovariška plenilca«. Kolumnist je zatrdil, da so se ZDA že nekajkrat soočile z nemoralnimi predsedniki, ki so se obdajali s sumljivimi karakterji, toda »Trumpova zbirka živali je drugačna, bolj surova, bolj pobesnela, bolj garjava«. Toda zverinjak doslej ni zmotil desnih volivcev, ki mu še vedno trdno stojijo ob strani.
Celo tako, da so republikanci postali stranka enega od desetine milijonov navdušenih privržencev. Z rezanjem davkov, zakonodaje in socialne mreže ter imenovanjem konservativnih vrhovnih sodnikov je uresničil najbolj pravoverne želje desnice ter si tako utrdil položaj, da si lahko privošči javni spor z bratoma Koch, Charlesom in Davidom. Vplivna milijarderja sta z bogatimi donacijami dolgo iz ozadja vlekla niti v republikanski stranki, nasprotovanje Trumpovi trgovinski vojni in politiki priseljevanja pa je prineslo torkov tvit, da sta »povsem precenjena« in »tarča posmeha v pravih republikanskih krogih«.
»Rusko skrivno sodelovanje s Trumpovo kampanjo, eno najuspešnejših v zgodovini, je popolna prevara,« je Donald Trump včeraj znova v tretji osebi vpil o svoji nedolžnosti in zaroti 17 demokratov, kot imenuje Muellerjevo preiskovalno skupino.
Sojenje Manafortu, ki se je v torek začelo v Virginiji, je prva posledica njene tako imenovane ruske preiskave. V njej so izbrskali 32 obtožb o bančnih in davčnih prevarah, ki naj bi jih zagrešil v času, ko je v Ukrajini opravljal delo drago plačanega političnega svetovalca proruskim politikom. Ameriški predsednik prek twitterja že tedne izpodbija Muellerjeva prizadevanja, da bi razkril morebitne povezave med – domnevno – ruskim posegom v ameriške volitve in Trumpovo kampanjo ter nato morebitna predsednikova prizadevanja za ustavitev prejšnje preiskave. Tokratno sojenje v resnici ni povezano ne s predsedniško kampanjo ne neposredno z Rusijo, toda Manafort se zdi očiten vezni člen med obema.
Po pričakovanjih bo sojenje trajalo okoli tri tedne, pravni strokovnjaki pa menijo, da Muellerjevi tožilci ne bi vložili obtožnice, če ne bi imeli prepričljivih argumentov, saj je tovrstne obtožbe težko dokazovati. Manaforta septembra čaka še sojenje v Washingtonu, če bo obsojen, bi to lahko pomenilo, da bo ostanek življenja preživel v zaporu. Tožilci ga skušajo prikazati kot vase zagledanega političnega svetovalca, ki je bil prepričan, da zakoni zanj ne veljajo, hkrati pa je živel razkošno življenje in zapravljal velike vsote za svoj čudaški okus, denimo 15.000 dolarjev za nojevo jakno. Taktika obrambe je vse prevaliti na Ricka Gatesa, Manafortovega dolgoletnega partnerja, ki je bil sprva soobtožen, a nato postal Muellerjeva zvezdniška priča. Proces je po eni strani poskus posebnega preiskovalca, da s stopnjevanem pritiska poskuša pripraviti Manaforta do sodelovanja v preiskavi proti Trumpu, po drugi strani pa preizkus, kako dobro je do zdaj opravil svoje delo.
Skrivno sodelovanje
Trump in njegov odvetnik Rudy Giuliani sta medtem ubrala zanimivo strategijo in zadnje dni ponavljata, da »skrivno sodelovanje ni zločin, ampak to sploh ni pomembno, saj ni bilo skrivnega sodelovanja«. Po odvetnikovih besedah v ameriški zakonodaji ni kaznivega dejanja skrivnega sodelovanja, toda profesor prava David Sklansky z univerze Stanford meni, da so Giulianijeve trditve zavajanje, saj lahko »določene vrste skrivnega sodelovanja uvrstimo med nedovoljene zarote«. Med drugim bi za kaznivo zaroto veljalo, če bi s prevaro onemogočilo zvezni volilni komisiji, da opravi svoje delo, je zatrdil profesor.
Poleg tega za odstavitev predsednika ne veljajo enaka merila kot za sodne procese, saj je odstavitev politična odločitev, ki jo sprejme kongres, zanjo pa bi lahko bili dovolj dokazi o skrivnem sodelovanju z Rusijo, tudi če morda ti ne bi bili dovolj za sodno obtožbo o zaroti. Poskusi vpliva na ameriški politični sistem po trditvah s facebooka še zdaleč niso končani. V torek so sporočili, da so zaprli 32 strani in lažnih računov. Pri tem jih niso neposredno povezali z Rusijo, a so dali jasno vedeti, da naj bi vlekli niti od tam.
Ryan Goodman, ki predava pravo na Univerzi New Yorka, meni, da poskuša Trumpov tabor z osredotočanjem na skrivno sodelovanje zamegliti delo posebnega preiskovalca. »Počasi izgubljamo razumen pomen izraza skrivno sodelovanje,« ugotavlja. To sicer ne bo vplivalo na delo FBI, saj se ta drži zakonodaje, bo pa na mnenje javnosti in njeno razumevanje rezultatov Muellerjeve preiskave. Trumpovi nenehni napadi na posebnega preiskovalca so obrodili sadove na desnici, kjer narašča dvom o njegovem delu. Toda hkrati se kopičijo težave za predsednika, saj naj bi njegov nekdanji odvetnik Michael Cohen postal nova kronska priča, med njegovimi razkritji naj bi bila trditev, da je predsednik vedel, da se bodo Manafort, Donald Trump mlajši in Jared Kushner sestali z rusko odvetnico Natalijo Veselnicko, ki jim je obljubila obremenilne podatke ruske obveščevalne službe o Hillary Clinton. To bi pomenilo, da je Trump mlajši lagal kongresu, in meče novo luč na trditve o tem, da skrivno sodelovanje ni kaznivo.
Po besedah Franka Brunija iz New York Timesa je Manafort »umazano opozorilo, s kom se obdaja Trump in kakšna sta njegov pogled in odnos do sveta, oba sta enako misleča plutokrata, tovariška plenilca«. Kolumnist je zatrdil, da so se ZDA že nekajkrat soočile z nemoralnimi predsedniki, ki so se obdajali s sumljivimi karakterji, toda »Trumpova zbirka živali je drugačna, bolj surova, bolj pobesnela, bolj garjava«. Toda zverinjak doslej ni zmotil desnih volivcev, ki mu še vedno trdno stojijo ob strani.
Celo tako, da so republikanci postali stranka enega od desetine milijonov navdušenih privržencev. Z rezanjem davkov, zakonodaje in socialne mreže ter imenovanjem konservativnih vrhovnih sodnikov je uresničil najbolj pravoverne želje desnice ter si tako utrdil položaj, da si lahko privošči javni spor z bratoma Koch, Charlesom in Davidom. Vplivna milijarderja sta z bogatimi donacijami dolgo iz ozadja vlekla niti v republikanski stranki, nasprotovanje Trumpovi trgovinski vojni in politiki priseljevanja pa je prineslo torkov tvit, da sta »povsem precenjena« in »tarča posmeha v pravih republikanskih krogih«.
