Grožnje zaznamovale volilno kampanjo
Deželne volitve v Turingiji: Zmaga se obeta Levici, AfD podvojitev rezultata.
Odpri galerijo
FOTO: Michael Dalder Reuters
Frankfurt – V nedeljo bodo v vzhodnonemški Turingiji izbirali poslance deželnega parlamenta. Ponovna zmaga se obeta Levici, za drugo mesto se borita CDU in Alternativa za Nemčijo (AfD), ki bi lahko podvojila rezultat s prejšnjih volitev. Volilno kampanjo so zaznamovale predvsem številne grožnje s smrtjo politikom.
Volilna kampanja pred tokratnimi deželnimi volitvami je bila zelo zaostrena, polna groženj vodilnim kandidatom in številnih incidentov na ulicah. Bržčas je na to vplivalo več dejstev, med drugim, da je politični zemljevid v Turingiji precej bolj razdeljen na skrajno levo in desno kot kje drugje. Na levem spektru je z okoli 30 odstotki Levica, na desnem AfD, ki ji javnomnenjske raziskave pripisujejo od 21 do 24 odstotkov glasov. Na sredini zeva praznina, ali kot so potarnali kandidati liberalne FDP, s predlogi komaj lahko dosežejo volivce, saj se v kampanji vse vrti okoli Levice in AfD.
V minulih tednih so vodilni kandidati strank kot po tekočem traku prejemali grožnje s smrtjo in različne zahteve. Vodilni kandidat CDU Mike Mohring je najprej našel dopisnico z grožnjo, le nekaj dni pred volitvami pa je v elektronski pošti našel poziv, naj se umakne z volitev, sicer mu bodo podtaknili bombo v vozilo. Podobnih groženj so bili deležni tudi v vodstvu stranke Zeleni in vodilni kandidat Levice ter aktualni predsednik deželne vlade Bodo Ramelow. Grožnje s smrtjo je prejel tudi vodilni kandidat AfD Björn Höcke. Stranki AfD so med volilno kampanjo zažgali kombi. To še zdaleč ni bil edini incident. Nekateri politiki so morali tudi čistiti s sovražnim govorom popisane hiše.
Potlačena ksenofobija
Neenakost v Nemčiji narašča
Razlike med vzhodom in zahodom še vedno glavna tema
Ob vseh teh incidentih ni več mogoče zgolj zamahniti z roko in reči, da so to le prazne grožnje. Poleti je pretresel Nemčijo atentat na Walterja Lübckeja. Lübcke je umrl za posledicami strela v glavo od blizu na terasi svoje hiše. Umora je osumljen 45-letni Stephan Ernst, ki je po dosedanjih ugotovitvah policije povezan z desnimi ekstremisti in naj bi umoril Lübckeja zaradi njegove promigracijske politike. Leta 2015 je bila žrtev desnega ekstremista tudi takratna županja Kölna Henriette Reker. Vbod z nožem v vrat je na srečo preživela, napadalca pa so obsodili na 14 let zapora.
Ton politične razprave v Nemčiji se je v zadnjih letih, predvsem zaradi čedalje močnejše AfD, precej zaostril. Medtem ko v AfD poudarjajo, da dajejo besedo tistim, ki je nimajo, predvsem ko gre za migracijsko politiko, okoljsko politiko in socialno-ekonomske težave vzhoda, zmernejše stranke slednjo krivijo za razraščanje sovražnega govora in nedaven poskus poboja Judov v mošeji v Halleju, v katerem sta izgubili življenje dve osebi. Mohring je Höckeja, ki velja za vodjo ekstremno desnega krila AfD, javno označil za nacista.
Napovedi rezultatov kažejo, da bo sestavljanje vlade v Turingiji zelo zahtevno. Večinske vlade morda celo ne bo mogoče sestaviti, zato bi se lahko zgodilo, da bo Levica morala oblikovati manjšinsko vlado s SPD in stranko Zeleni.
Danes bo znano, ali SPD ima novo vodstvo ali noben kandidat ni dobil zadostne, 50-odstotne podpore članov stranke. Za ta položaj se je v več tednov trajajoči kampanji po državi borilo šest parov in en kandidat. Med njimi ima največji politični pedigre Olaf Scholz, sicer tudi minister v sedanji vladi. Če nihče ne bo dobil večinske podpore, bo novembra drugi krog volitev. SPD je v globoki politični, voditeljski in programski krizi, iz katere se nikakor ne more izvleči. Iz volitev v volitve ima vse manj podpore med volivci. V Turingiji bo, kot kaže, ta padla pod 10 odstotkov.
Volilna kampanja pred tokratnimi deželnimi volitvami je bila zelo zaostrena, polna groženj vodilnim kandidatom in številnih incidentov na ulicah. Bržčas je na to vplivalo več dejstev, med drugim, da je politični zemljevid v Turingiji precej bolj razdeljen na skrajno levo in desno kot kje drugje. Na levem spektru je z okoli 30 odstotki Levica, na desnem AfD, ki ji javnomnenjske raziskave pripisujejo od 21 do 24 odstotkov glasov. Na sredini zeva praznina, ali kot so potarnali kandidati liberalne FDP, s predlogi komaj lahko dosežejo volivce, saj se v kampanji vse vrti okoli Levice in AfD.
V minulih tednih so vodilni kandidati strank kot po tekočem traku prejemali grožnje s smrtjo in različne zahteve. Vodilni kandidat CDU Mike Mohring je najprej našel dopisnico z grožnjo, le nekaj dni pred volitvami pa je v elektronski pošti našel poziv, naj se umakne z volitev, sicer mu bodo podtaknili bombo v vozilo. Podobnih groženj so bili deležni tudi v vodstvu stranke Zeleni in vodilni kandidat Levice ter aktualni predsednik deželne vlade Bodo Ramelow. Grožnje s smrtjo je prejel tudi vodilni kandidat AfD Björn Höcke. Stranki AfD so med volilno kampanjo zažgali kombi. To še zdaleč ni bil edini incident. Nekateri politiki so morali tudi čistiti s sovražnim govorom popisane hiše.
Potlačena ksenofobija
Neenakost v Nemčiji narašča
Razlike med vzhodom in zahodom še vedno glavna tema
FOTO: Michael Dalder Reuters
Od groženj do dejanj
Ob vseh teh incidentih ni več mogoče zgolj zamahniti z roko in reči, da so to le prazne grožnje. Poleti je pretresel Nemčijo atentat na Walterja Lübckeja. Lübcke je umrl za posledicami strela v glavo od blizu na terasi svoje hiše. Umora je osumljen 45-letni Stephan Ernst, ki je po dosedanjih ugotovitvah policije povezan z desnimi ekstremisti in naj bi umoril Lübckeja zaradi njegove promigracijske politike. Leta 2015 je bila žrtev desnega ekstremista tudi takratna županja Kölna Henriette Reker. Vbod z nožem v vrat je na srečo preživela, napadalca pa so obsodili na 14 let zapora.
Ton politične razprave v Nemčiji se je v zadnjih letih, predvsem zaradi čedalje močnejše AfD, precej zaostril. Medtem ko v AfD poudarjajo, da dajejo besedo tistim, ki je nimajo, predvsem ko gre za migracijsko politiko, okoljsko politiko in socialno-ekonomske težave vzhoda, zmernejše stranke slednjo krivijo za razraščanje sovražnega govora in nedaven poskus poboja Judov v mošeji v Halleju, v katerem sta izgubili življenje dve osebi. Mohring je Höckeja, ki velja za vodjo ekstremno desnega krila AfD, javno označil za nacista.
Napovedi rezultatov kažejo, da bo sestavljanje vlade v Turingiji zelo zahtevno. Večinske vlade morda celo ne bo mogoče sestaviti, zato bi se lahko zgodilo, da bo Levica morala oblikovati manjšinsko vlado s SPD in stranko Zeleni.
Danes bo znano, ali SPD ima novo vodstvo ali noben kandidat ni dobil zadostne, 50-odstotne podpore članov stranke. Za ta položaj se je v več tednov trajajoči kampanji po državi borilo šest parov in en kandidat. Med njimi ima največji politični pedigre Olaf Scholz, sicer tudi minister v sedanji vladi. Če nihče ne bo dobil večinske podpore, bo novembra drugi krog volitev. SPD je v globoki politični, voditeljski in programski krizi, iz katere se nikakor ne more izvleči. Iz volitev v volitve ima vse manj podpore med volivci. V Turingiji bo, kot kaže, ta padla pod 10 odstotkov.
FOTO: Michael Dalder Reuters
