Cerar bo predlagal vladi, naj prizna Guaidója

Vodja venezuelske opozicije v svojem boju proti Madurovemu režimu uživa vse močnejšo mednarodno podporo.

Objavljeno
04. februar 2019 16.33
Posodobljeno
04. februar 2019 18.57
Vodja venezuelske opozicije in prehodni predsednik države Juan Guaidó med sobotnimi protivladnimi protesti v Caracasu. FOTO: Reuters/Andres Martinez
Ju. K.
Ju. K.
Zunanji minister Miro Cerar je danes napovedal, da bo vladi predlagal, naj Slovenija vodjo venezuelske opozicije in predsednika parlamenta Juana Guaidója prizna za začasnega predsednika Venezuele, da bo lahko razpisal predčasne predsedniške volitve.

Guaidóija je kot prehodnega predsednika Venzuele danes priznalo že več evropskih držav. Evropske vlade so odločitev sporočile dan po tem, ko se je iztekel osemdnevni rok, ki so ga dale venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru za razpis predčasnih predsedniških volitev, ki bi končale čedalje večjo politično in varnostno krizo, s katero se sooča Venezuela.

»Ker Madurov režim ni naredil nobenih korakov [v smeri razpisa volitev], se je španska vlada odločila, da Juana Guaidója, predsednika venezuelskega državnega zbora, uradno prizna kot prehodnega predsednika Venezuele,« je sporočil španski premier Pedro Sánchez in se zavezal, da bo njegova država Venezuelcem pomagala doseči »svobodo, blaginjo in sožitje«.

Poleg Španije so se za enak ukrep odločile še Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo, Švedska, Danska, Nizozemska, Češka, Madžarska, Avstrija in Latvija, ter s tem posnemale Združene države Amerike, Kanado in veliko večino južnoameriških držav, ki so svojo podporo Guaidóju in venezuelski opoziciji potrdile že prejšnji teden.

image
Španski premier Pedro Sánchez se zavezal, da bo njegova država Venezuelcem pomagala doseči »svobodo, blaginjo in sožitje«. FOTO: Reuters/Sergio Perez

 

Italija blokirala skupno izjavo EU


Evropska unija kljub poskusom oblikovanja skupnega stališča glede krize v Venezueli se o njem ni uspela poenotiti. Ovira na poti k temu je bila po poročanju Reutersa Italija, kjer je vprašanje priznanja Guaidója povzročilo razkol v vladajoči koaliciji. 

Venezuelski voditelj Nicolás Maduro, ki je svoj drugi mandat na čelu predsednika države začel januarja letos, odločitve evropskih držav po pričakovanjih ni dobro sprejel. »Če nekega dne pride do državnega udara ali do [ameriške] vojaške intervencije, bodo vaše roke umazane s krvjo,« je opozoril španskega premiera Sáncheza.

image
Venezuelski voditelj Nicolas Maduro. FOTO: REUTERS/Carlos Garcia Rawlins


Venezuelska vlada, ki še vedno uživa podporo držav, kot so Rusija, Kitajska, Turčija in Kuba, je popoldan sporočila, da bo v odzivu na današnje dogajanje opravila revizijo dvostranskih odnosov z deseterico izpostavljenih evropskih držav. Maduro je potrdil, da je pisal v Vatikan in za pomoč pri rešitvi krize prosil papeža Frančiška. Hkrati se je na twitterju znova obrnil na venezuelsko vojsko in njene pripadnike pozval k ohranju povezanosti ter pripravljenosti. 

Kdo je Juan Guaidó?
Petintridesetletni inženir je bil do pred kratkim za večino neznan politik. Leta 2015 je bil izvoljen v državni zbor kot predstavnik zvezne države Vargas na listi opozicijske Ljudske volje. Stranka je po dogovoru o delitvi oblasti 5. januarja prevzela predsedovanje državnemu zboru, Guaidó pa je po spletu naključij – vodja stranke Leopoldo López je v hišnem priporu – postal predsednik tega zakonodajnega telesa, v katerem ima večino opozicija in ki mu je Madurov režim z razsodbo spolitiziranega vrhovnega sodišča vzel pristojnosti. G. Z.