Haaški sodniki znova o začasni izpustitvi Šešlja

Haag − Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije znova razmišlja o tem, da bi vodjo srbskih radikalcev Vojislava Šešlja, ki mu sodijo zaradi zločinov proti človečnosti ter kršenja pravil in zakonov vojskovanja med letoma 1991 in 1993 na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Vojvodini, zaradi krhkega zdravja začasno izpustilo na prostost.

Kot je po poročanju tiskovne agencije AP dejal srbski zdravnik, ki je Šešlja pred kratkim obiskal v zaporu v Scheveningnu − tam je že vse od leta 2003 −, ikona srbskih ultranacionalistov boleha za rakom debelega črevesja, ki se je že razširil tudi na njegova jetra. Kako resno je Šešljevo zdravstveno stanje ni znano − haaško sodišče namreč teh podrobnosti ni razkrilo, predsedujoči sodnik v njegovem primeru je danes sporočil le, da sodišče »v izogib najslabšemu možnemu scenariju razmišlja o začasni izpustitvi osumljenca, da bi mu s tem omogočili zdravljenje v najbolj primernem okolju«. Poleg tega je sodišče od srbske vlade zahtevalo zagotovila, da obtoženi v primeru izpustitve na prostost ne bo stopil v stik s pričami ali žrtvami in da se bo, ko mu bo naročeno, vrnil v Haag.

V Beogradu so se na pozive sodišča že odzvali. Podpredsednik srbske vlade in predsednik srbskega nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajić je danes sporočil, da je Srbija pripravljena ponuditi zagotovila za začasno izpustitev voditelja SRS, če se ta zaveže, da bo spoštoval vse zahteve sodnega sveta, poroča Tanjug. Ljajić je v odgovoru na pismo haaškega sodišča še dodal, da je srbska vlada zaskrbljena zaradi Šešljevega zdravstvenega stanja.

Sodni svet haaškega sodišča je sicer že pred časom razpravljal o možnosti, da bi Šešlja zaradi poslabšanega zdravstvenega stanja začasno izpustili na prostost, a je postopek prekinil, ker Šešelj ni bil pripravljen sodelovati s sodiščem. Vodja srbskih radikalcev je namreč vztrajal, da v primeru izpustitve na prostost ne bo sprejel nikakršnih omejitev, razen pogoja, da ne bo zapuščal ozemlja Srbije. Tako se med čakanjem na izrek sodbe ni nameraval javljati policiji niti nositi elektronske zapestnice ali drugih predmetov, ki kršijo človekovo dostojanstvo. Prisostvovati je nameraval v srbskem političnem in javnem življenju, dajati intervjuje, gostovati v televizijskih oddajah in javno kritizirati haaško sodišče, je tedaj poročal Tanjug.

Šešelj, proti kateremu je haaško sodišče obtožnico zaradi domnevne vloge pri pregonu nesrbskega prebivalstva vložilo januarja 2003, se je 23. februarja istega leta predal prostovoljno. Vse od tedaj je v priporu v Scheveningnu. Zaradi neuspešnega poskusa sojenja in zaradi obtoženčeve gladovne stavke se je proces zoper Šešlja začel šele novembra 2007. Tožilstvo, ki je med procesom na sodišče pripeljalo 72 prič, je konec leta 2010 zaključilo s predstavljanjem dokazov; obtoženi Šešelj, ki se je izrekel za nedolžnega v vseh obtožnicah, pa za pričanje v svojo korist ni pozval nikogar. Tožilstvo je nato v sklepni izjavi marca 2012 sodišče pozvalo, naj Šešlja spozna za krivega v vseh točkah obtožnice in ga obsodi na 28 let zapora.

Izrek sodbe je bil predviden za 30. oktober 2013, a je Šešelj še pred tem, natančneje julija lani, zahteval, da sodišče iz procesa izloči sodnika Harhoffa zaradi njegove domnevne pristranskosti. Sodišče je njegovi zahtevi ugodilo in imenovalo novega sodnika Madiajo Nianga, novega datuma izreka sodbe pa prav zaradi tega zapleta še ni razpisalo.

Šešelj je bil v času svojega bivanja v Scheveningnu sicer že trikrat spoznan za krivega nespoštovanja sodišča in obsojen na 15, 18 in 24 mesecev zapora.