V nadaljevanju preberite:

Mesec in pol pred novo žetvijo ukrajinske oblasti poskušajo v dogovoru z državami Evropske unije vzpostaviti tako imenovane zelene koridorje, prek katerih bi z vlaki, tovornjaki in rečnimi ladjami iz šestih blokiranih pristanišč na Črnem morju proti Evropi – in nato naprej proti Bližnjemu vzhodu in Severni Afriki – lahko odpeljali vsaj tudi v najboljšem primeru le majhen del žita. To bi drugače utegnilo zgniti, obenem pa po prihajajoči žetvi, ki bo po prvih napovedih vsaj za tretjino manjša od lanske, ne bo dovolj prostora za shranjevanje novih zalog pšenice – ta predstavlja večino ukrajinskega izvoza hrane.

Zavedajoč se urgentnosti prehranske krize in predvsem pomorske nadvlade v Črnem morju ter – po zasedbi Mariupolja – popolnega nadzora nad Azovskim morjem, je zdaj Rusija tista, ki drži roko nad (ne le) usodo ukrajinskega žita. To ji omogoča strateško prednost ter uporabo hrane kot orodja in tudi orožja v vojni.