Hrvaška: Spolne bolezni trinajstletnic

Zagreb – Podatek, da je 31 odstotkov spolno aktivnih deklic že imelo eno od spolno prenosljivih bolezni, je na Hrvaškem povzročil precej zaskrbljenosti. Raziskavo sta opravila zagrebška ginekologa Dubravko Lepušić in Sandra Radović Radovčić, ki pa sta prišla še do nekaj nespodbudnih spoznanj.

Ginekologa raziskovalca, ki sta analizo opravila na vzorcu 155 deklic, sta namreč ugotovila, da je povprečna starost mladih, ki stopajo v spolne odnose, 17 let, največ tistih, ki zbolijo za katero od spolno prenosljivih bolezni, pa ima od 15 do 17 let. To pa ne pomeni, da ni tudi mlajših, ki že imajo spolne odnose, dodajata ginekologa in opozarjata, da se ti največkrat okužijo s humanim papiloma virusom (HPV). Nikakor ni zanemarljiv tudi podatek, menita raziskovalca, da so za spolno prenosljive bolezni najbolj dovzetne deklice, »ki jim je malo mar za uspeh v šoli, ki imajo občutek zanemarjenosti v družini in tiste, ki so že imele spolne odnose z dvema ali več partnerji«. Hrvaški mediji prav zaradi najnovejših ugotovitev poudarjajo pomen uvedbe zdravstvene vzgoje v osnovne šole, s katero seznanjajo mlade s preventivo v spolnem življenju.

Sicer pa skrb vzbujajoči niso le podatki o mladih s spolno prenosljivimi boleznimi, temveč tudi tisti, povezani z alkoholom. Ankete, opravljene med več kot 100.000 mladimi v več evropskih državah, so namreč pokazale, da hrvaški učenci zelo veliko kadijo in uživajo veliko alkohola.

Še pred leti so bili mladi (med 15. in 24. letom starosti) na Hrvaškem dobrih deset odstotkov pod evropskim povprečjem v konzumiranju alkohola, zdaj so že nekaj odstotkov nad njim. Nedavne raziskave namreč kažejo, da je alkohol »vsaj enkrat« pokusilo že 96 odstotkov mladih med 15. in 24. letom, da jih je večina začela piti med 14. in 16. letom. Najnižja ugotovljena starost pa je bila 11 let. Skrb vzbuja tudi podatek, da kar dobrih 43 odstotkov mladoletnih fantov pije alkohol »od enkrat do trikrat na teden«.

Kar 33 odstotkov od več kot 600 vprašanih pa je izjavilo, da »enkrat ali večkrat na teden« popije pet ali več alkoholnih pijač v dveh urah, kar strokovnjaki označujejo za pretirano opijanje. To je bilo še do nedavnega izrazito velik problem na Irskem in v Veliki Britaniji, zdaj pa se je precej razširilo ne le na Hrvaško, ampak tudi v Slovenijo in še kam. Zanimivo je, da pri omenjenem verižnem popivanju še zdaleč ne prevladuje vino, ampak žgane pijače. Vzroki za takšno vedenje so globoki in zasidrani v nič kaj obetavnih družbenih razmerah, k temu dodajajo strokovnjaki, raziskovalci pa ugotavljajo, da vsakega šestega mladoletnika dan po popivanju ni v šolo.