Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Hrvaška v Uniji leta 2013?

A pot bo še težavna, je poudaril Hannes Swoboda, saj je treba najprej storiti vse, da se bodo pristopna pogajanja končala pod predsedovanjem Madžarske.
Hrvaška na poti v EU
Hrvaška na poti v EU
1. 12. 2010 | 19:53
Bruselj – Hrvaška bi lahko postala članica Unije januarja ali pozneje v letu 2013, kar bi državljanom novinke omogočilo, da se udeležijo naslednjih volitev v evropski parlament junija 2014. A pot bo še težavna, je poudaril poročevalec Hannes Swoboda, saj je treba najprej storiti vse, da se bodo pristopna pogajanja končala pod predsedovanjem Madžarske v prvi polovici 2011.Tudi predstavnik komisije Dirk Lange je opozoril, da pristopni proces še ni končan, saj je odprtih deset poglavij, ki so morda težja od doslej obravnavanih, zato so se v Berlaymontu ob objavi poročila o napredku Hrvaške na začetku novembra ognili določitvi možnega datuma za sklenitev pogajanj. Šele ko bo komisija objavila začasno poročilo o izpolnjevanju pogojev pri poglavju o pravosodju in temeljnih pravicah (11. marca 2011), »bomo verjetno imeli jasnejšo sliko, kako hitro je mogoče nadaljevati zadnjo fazo pogajanj«.

Na pristopni konferenci, ki bo 22. decembra, bi Hrvaška lahko zaprla tri poglavja (okolje, pravica, svoboda in varnost ter zunanja, varnostna in obrambna politika). Poglavje o ribištvu bo za zapiranje nared na začetku prihodnjega leta, v komisiji pa pričakujejo, da bo v prvem četrtletju 2011 mogoče končati tudi obravnavanje poglavij o kmetijstvu in razvoju podeželja ter regionalni politiki in koordinaciji strukturnih instrumentov, pozneje pa še poglavja o proračunskih in finančnih določilih. Za sklepno fazo pogajanj bosta ostali najtežji poglavji – pravosodje in temeljne pravice ter konkurenca. Za zapiranje prvega mora kandidatka uveljaviti zahtevane reforme, okrepiti boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter podati dokaze o doslednem sodelovanju s haaškim sodiščem, pri drugem pa se zatika zaradi nedokončane sage s preoblikovanjem ladjedelnic.

Na odprta vprašanja, s katerimi se morata soočiti hrvaška vlada pa tudi javnost, je v razpravi opozoril slovenski poslanec Ivo Vajgl, ki je poudaril, da ima cesta včasih luknje v asfaltu, ki jih je treba krpati, zato ne bi bilo dobro ustvarjati vtisa, da je že vse rešeno. Še posebno zato, ker velik del hrvaške javnosti zavrača opcijo vključitve v EU, kar je očitno tudi odsev gospodarske krize in njenih posledic, vendar osip privržencev vstopa poslanca liberalcev in demokratov (ALDE) posebej ne skrbi. Morda je bila Unija, zlasti pri postavljanju pogojev za odpiranje poglavij, preveč zahtevna do Hrvaške, kar je slabo odmevalo v javnosti, je o tem pojavu menil Arnaud Danjean (EPP).

»Prihodnje leto bo minilo dvajset let, odkar sta Hrvaška in Slovenija hkrati razglasili samostojnost, pol leta pozneje pa bo tudi dvajseta obletnica mednarodnega priznanja obeh držav, je spomnil Jelko Kacin (ALDE), »ta zgodovinski in politični trenutek bi bilo dobro izkoristiti, saj na Hrvaškem obstaja širok konsenz med koalicijo in opozicijo o vstopu v EU«. Slovenski poslanec se ni strinjal z izrazom »demarkacija« meje, ki ga je Swoboda uporabil v poročilu, saj je to tehnični pojem in postopek, pri določitvi mej na Zahodnem Balkanu pa gre za izjemno zahteven politični proces, ki potrebuje ogromno političnega kapitala«. Slovenija in Hrvaška sta to zmogli, a šele z izmenjavo not o arbitražnem sporazumu je ta proces postal tudi tehničen, je še dejal Kacin, ki je prepričan, da je politični proces med državama že tako napredoval, da bo letos vseh sedem slovenskih poslancev lahko podprlo poročilo Hannesa Swobode.

Alojz Peterle (EPP) je takoj napovedal, da bo glasoval za poročilo, hkrati pa je opozoril, da Slovenija in Hrvaška z arbitražnim sporazumom nista uredili mejnega vprašanja, ampak sta se samo dogovorili za pot, po kateri bosta prišli do rešitve. »Kdaj se bo to zgodilo, je še precej nejasno«, zato se je Peterle pridružil tistim, ki menijo, da bi državi lahko izkoristili v sporazumu omenjeno klavzulo o okrepitvi medsebojnega zaupanja z dvostranskimi akcijami. »Treba pa je upoštevati dejstvo, da je bila Slovenija ob tem vprašanju zelo razdeljena, saj je vladajoča koalicija dobila referendum z zelo pičlo večino,« je sklenil Peterle, »zato je prav, da obe vladi ne računata samo na udeležbo tretjega«.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine