Hrvaška zaporniška stvarnost

Zagreb – Po vzoru na pisce številnih pisem, ki krožijo po javnosti, se je tudi nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader, pred dnevi tudi pravnomočno obtožen zaradi vojnega dobičkarstva in korupcije, odločil za – odprto pismo javnosti.

V pismu je zatrdil, da se ne bo predal in da bo nadaljeval boj, v katerem bo dokazal svojo nedolžnost, in seveda zatrdil, da je bil obsojen brez kakršnega koli dokaza in da ni zagrešil dejanj iz primerov Hypo in Mol, v katerih je bil pravnomočno obsojen na osem let in šest mesecev zapora zaradi vojnega dobičkarstva in korupcije.

»To sem dolžan svoji družini, časti in ugledu, ki sem ga imel v družbi do začetka tega političnega pregona. To sem dolžan tudi hrvaški javnosti, ne zgolj ljudem, ki so me dvakrat izbrali za predsednika vlade in ljudem, ki jih nisem nikoli prevaral,« je zapisal. Zavrnil je tudi, da bi zagrešil »veleizdajo«, ker da je kot predsednik vlade madžarski naftni družbi Mol prepustil upravljavske pravice v hrvaški družbi Ina. Prav zaradi tega dejanja je Sanaderja predsednik Ivo Josipović, ko je ocenjeval pravnomočnost Sanaderjeve obtožbe, obtožil veleizdaje, Sanader pa je v svojem »pismu iz zapora« obtožbe o veleizdaji vnovič zavrnil, če, da »ta laž na sodišču ni bila z ničemer dokazana«.

Na arbitražo tudi zaradi Ine

Zagotovo pa ima pravnomočnost primera Sanader-Mol dodatno težo, saj sta hrvaška vlada in Mol v sporu o načinu upravljanja Ine. Ker je vrhovno sodišče potrdilo kazen, bo imela Hrvaška dodaten argument v pogajanjih z madžarskimi partnerji, a je ta energetska zgodba šele na začetku, konec pa bo bržkone doživela na arbitražnem sodišču v Ženevi.

Se je pa te dni v zvezi s Sanaderjem pojavila še ena zanimivost. V skladu s pravnomočno sodbo mora namreč Sanader državi vrniti 10,5 milijona evrov podkupnine, ki jo je prejel v primerih Hypo in Mol. Člani Sanaderjeve družine imajo na računih v različnih bankah blokiranih približno 850.000 evrov, več kot milijon evrov pa naj bi bile vredne umetnine, ki so jih zaplenili pri Sanaderjevih. Blokiranih je tudi več nepremičnin v Zagrebu in ob jadranski obali, ki so v lasti nekoč politično najmočnejše družine na Hrvaškem.

Sicer pa se hrvaška sodišča še nekaj časa ne bodo mogla izogniti Sanaderju. Marca letos so ga namreč na prvi stopnji obsodili na devet let zapora v korupcijskem primeru Fimi-media. Proti njemu poteka sojenje tudi v primeru Planinska (gre za preprodajanje nepremičnine in okoriščanje z javnim denarjem), zoper njega pa sta vloženi še dve obtožnici zaradi malverzacij s prodajo elektrike v javnem podjetju Hrvatska elektroprivreda (Hep).

Čačić iz zapora

Še ena zaporniška zgodba pa se končuje danes. Zapor bo zapustil nekdanji podpredsednik vlade in predsednik Hrvaške narodne stranke (HNS) Radimir Čačić, ki je zaradi povzročitve prometne nesreče na Madžarskem moral v zapor. Po delno prestani kazni bo danes zapustil zapor odprtega tipa. In kot zdaj kaže, se bo takoj vključil v aktualno politično življenje. Čačić, ki v naslednjih desetih mesecih ne sme storiti kazenskega dejanja, je namreč kar iz zapora začel ustanavljati »vzporedno« HNS, in sicer reformistično HNS. Ogrodje stranke je pripravljeno, članstvo se zbira, kaj kmalu pa naj bi se tudi uradno oblikovala in registrirala ter vstopila na hrvaški politični parket. Nekateri analitiki stranki reformistov Radimirja Čačića že zdaj napovedujejo uspeh.

»Počilo« pa je tudi v hadezejev trdnjavi – Kninu. Policija je namreč vložila kazensko ovadbo zoper tamkajšnjo dolgoletno prvo damo mesta Knin Josipo Rimac. Očitajo ji zlorabe položaja pri prodaji mestnega zemljišča.