Hrvaški inšpektorji bodo preverjali lastništvo nepremičnin

Veliko Slovencev ima urejene lastniške odnose, veliko jih ima težave. Legalizacija objektov mogoča, a pod določenimi pogoji.

Objavljeno
05. avgust 2012 19.56
Losinj - Nerezine, 11.6.2012, slovensko pocitnisko naselje Bucanje. Foto: Marko Feist
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb
Zagreb – Na Hrvaškem je začel veljati zakon o ravnanju z nezakonito zgrajenimi objekti, zakon, ki omogoča rušenje »na črno« zgrajenih objektov. Z njim je določeno, kaj je mogoče legalizirati, kaj podreti. Na zakon morajo biti pozorni tudi slovenski državljani, ki imajo na Hrvaškem, največ v Istri, več kot 110.000 nepremičnin.

Veliko Slovencev ima za svoje nepremičnine na Hrvaškem urejene lastninsko-pravne odnose, veliko pa je tudi takih, ki imajo glede lastništva »lastnih nepremičnin« precej težav. Nobena skrivnost ni, da je največ slovenskih nepremičnin v Istri, v drugih predelih Hrvaške manj. V uradnem listu Republike Hrvaške je bil 27. julija letos objavljen Zakon o ravnanju z nezakonito zgrajenimi objekti, ki je začel veljati v soboto, 4. avgusta. Z njim se, kot piše, »na novo urejajo pogoji, postopki in pravne posledice legalizacije nezakonito zgrajenih objektov«. Zakon naj bi omogočil lažjo in hitrejšo legalizacijo različnih kategorij nezakonito zgrajenih objektov, določa pa tudi primere, v katerih legalizacija objektov ni mogoča, in primere, v katerih je legalizacija mogoča pod pogojem predhodne pridobitve soglasja pristojnega organa.

Vse lepo in prav, vendar je treba vedeti, da je prav nepremičninska zgodba med Slovenijo in Hrvaško pomembna najmanj toliko kot tako imenovana varčevalska oziroma bančna zgodba. »Naši državljani so zgledni, kar se tiče administracije,« pravi naš diplomatski vir, ki se ukvarja z nepremičninskimi posli slovenskih državljanov na Hrvaškem. Kljub vsemu opozarja, da morajo biti vsi slovenski lastniki objektov na Hrvaškem »zelo pozorni«. Nobena skrivnost namreč ni, da je tudi med slovenskimi lastniki objektov na Hrvaškem nekaj takih, ki so si privoščili kakšno dograditev objekta brez ustreznega dovoljenja. Primer državljana Slovenije, ki so mu pred dvema letoma v bližini Zadra podrli hišo, je zgovoren. Takrat so namreč hrvaški gradbeni inšpektorji podrli hišo, ki jo je slovenski državljan brez dovoljenj nadzidal za nekaj nadstropij, potem pa zaradi početja hrvaške države jadikoval.

»Takih primerov ni veliko, pa tudi malo ne,« pravi naš sogovornik. Zato tudi slovenska konzularna služba na Hrvaškem priporoča, da vse slovenske fizične in pravne osebe, ki vedo, da imajo nezakonito zgrajen objekt, najpozneje do 30. junija 2013 sprožijo ustrezne postopke pri upravnem organu na pristojnem območju, kjer je domnevno nezakonito zgrajeni objekt. Vlogo za legalizacijo nezakonito zgrajenega objekta, za katerega bo gradbeni inšpektor do datuma uveljavitve zakona izdal odločbo o odstranitvi, pa je treba vložiti najpozneje do 31. decembra 2012.

Nepremičninske zgodbe

Primerov, v katerih so slovenski državljani črnograditelji, je na Hrvaškem razmeroma malo, pravi naš diplomatski vir, ki dodaja, da se morajo slovenski državljani, ki niso pridobili ustreznih dovoljenj, »kmalu oziroma takoj« podrobno seznaniti z novo hrvaško zakonodajo in poskrbeti, da bodo objekte in lastništvo prilagodili novemu zakonu. »Legalizacija bo namreč mogoča le in zgolj za tiste objekte, ki so nedvoumno vidni na aerofotogeometrijskem posnetku, narejenem do 21. junija 2011 ali pa so bili do tega datuma evidentirani oziroma vpisani na katastrskem načrtu ali v drugi uradni kartografski podlagi,« pravi naš diplomatski vir. Vendar pa, vsaj tako kaže, legalizacija objektov, o katerih govori hrvaški zakon, ni vse, kar pesti slovenske lastnike počitniških zmogljivosti na Hrvaškem. Vse več je namreč primerov o domnevnem ponarejanju in izginjanju dokumentov v katastrih ali občinskih upravah ter v številnih drugih uradnih evidencah o nepremičninah.

Še vedno so odprti tudi postopki denacionalizacije in vrnitve zaseženega premoženja Slovenije na Hrvaškem, v glavnem po letu 1991. Precej jih je odprtih še pred tem datumom. Zgodba o slovenskih državljanih, ki jim je bila na Hrvaškem večinoma po 2. svetovni vojni odvzeta lastnina, ima dolgo brado. Začela se je pred leti, ko so denacionalizacijski upravičenci (ne le slovenski državljani) zahtevali vračilo imovine, vendar jim je Hrvaška to zavrnila, češ, da ne more vračati imovine tistim, ki niso njeni državljani, poleg tega tudi zato, ker med Slovenijo in Hrvaško ni bilo podpisanega ustreznega sporazuma.

Pred petimi leti je hrvaško upravno sodišče odločilo, da so tudi tujci upravičeni do vračila nacionalizirane lastnine, leta 2010 je odločitev potrdilo hrvaško Vrhovno sodišče. Takoj zatem je takratna hrvaška vlada, ki jo je vodila Jadranka Kosor, v sabor vložila spremembe zakona o denacionalizaciji, a dlje kot do razprave o osnutku, niso prišli. Zdaj naj bi novela zakona le nadaljevala svojo »proceduralno pot«. Vendar trenutna hrvaška vlada z Zoranom Milanovićem na čelu (še) ne kaže posebnega zanimanja, da bi to zadevo dala na svoj dnevni red. Navsezadnje ne le zaradi slovenskih upravičencev, ampak tudi drugih tujcev, katerih lastnino bi Hrvaška morala vrniti v denacionalizacijskih postopkih. Sicer pa obstaja ocena, da znaša vrednost lastnine, ki bi jo Hrvaška morala vrniti v denacionalizacijskih postopkih slovenskim državljanom, približno 100 milijonov evrov.