Hrvaški Romi: spomin na holokavst brez osebnih dokumentov

Zagreb – Bodo Romi na Hrvaškem dobili dan spomina na romske žrtve porajmosa oziroma holokavsta? Pobudniki, osem predstavnikov kluba poslancev, ki v hrvaškem saboru zastopajo narodnostne manjšine, so optimisti.

»Sem optimist, vendar je treba počakati, da se postopki začnejo,« je za Delo povedal vodja kluba osmih poslancev, ki zastopajo narodnostne manjšine (tudi Rome), Nedžad Hodžić. Dodal je, da zdaj s spominsko slovesnostjo v Jasenovcu sicer »pokrijejo« spomin na romske žrtve, kar je za koga tudi dovolj. Vendar bi bil uradno priznan dan spomina na romske žrtve holokavsta 2. avgust, ki ga na Madžarskem zaznamujejo že od leta 2005, poljski sejem pa je odločitev zanj sprejel pred tremi leti, poleg vsega tudi sporočilo, da se je treba še bolj potruditi za reševanje nakopičenih težav, s katerimi se dandanes srečujejo Romi na Hrvaškem. »V našem klubu smo optimisti, kljub vsemu se nočem prenagliti z napovedmi. Pobuda je vložena, zdaj čakamo na začetek postopka,« je še dejal Hodžić, ki v hrvaškem saboru zastopa tudi interese slovenske manjšine.

Jasenovac taborišče za Rome

Na Hrvaškem zadnji dve leti 2. avgusta – datum je izbran kot spomin na leto 1944, ko je bilo v taborišču v Auschwitzu ubitih kar 2897 Romov – že pripravljajo slovesnost v vasi Uštica, s katero se spominjajo romskih žrtev v času Neodvisne države Hrvaške (NDH) oziroma ustaškega režima Anteja Pavelića. V Uštici je bil namreč del taboriščnega kompleksa Jasenovac, v katerega so deportirali večinoma Rome in jih tam ubili. Danes je v Uštici 21 grobnic, po podatkih spominskega parka Jasenovac pa je bilo med drugo svetovno vojno na tem območju pobitih 16.173 pripadnikov romske narodnosti. Kot pišejo viri, je bilo največ Romov na Hrvaškem odpeljanih in pobitih v Jasenovcu po 19. maju 1942, ko so ustaške oblasti sprejele odločitev o njihovi deportaciji v to taborišče.

V Uštici dve slovesnosti

Različna romska združenja v Uštici sicer pripravljajo dve ločeni slovesnosti. Nič manj nenavadno ni, da so na eni slovesnosti predstavniki enih romskih združenj in predstavniki države, na drugi pa predstavniki drugih romskih združenj, ki se jim pridružijo predstavniki hrvaških mest. Z najnovejšo pobudo naj bi spomin in slovesnost poenotili oziroma združili.

Zgodba o Romih na Hrvaškem je še precej neraziskana. Povsem znano ni niti, koliko jih je sploh bilo na ozemlju takratne Pavelićeve NDH. Nekateri viri navajajo, da je »ciganski jezik« leta 1940 na območju, ki je pozneje spadalo v NDH, govorilo 14.540 prebivalcev, pretresljiv pa je podatek s prvega štetja državljanov po drugi svetovni vojni – leta 1948 –, ko so na Hrvaškem našteli le 405 Romov. Zgodovinarji imajo to za očitno dejstvo, da so tudi takratne ustaške oblasti, po vzoru nemških zahtev po arijski rasi, zahtevale čisti hrvaški izvor, nad »nečistimi«, med katere so spadali tudi »Cigani«, pa je bilo dovoljeno – nasilje.

Težave z dokumenti

Po zadnjem popisu državljanov (2012) v naši južni sosedi živi 9463 Romov. Med njihovimi največjimi težavami je neurejen pravni status skoraj 3000 pripadnikov romske skupnosti, ki so na Hrvaško prišli iz Bosne in Hercegovine, Srbije, s Kosova ali iz Makedonije. Prišli so brez dokumentov in povrhu vsega tudi brez možnosti (finančnih in organizacijskih), da jih sploh pridobijo.

»Imela nisem niti enega dokumenta, zato nisem mogla pridobiti niti dokumentov za svoje otroke. Sin je bil brez ustreznih papirjev sedemnajst let. Nato mi je nekako le uspelo oditi v Bosno in Hercegovino in dobiti papirje, da sem lahko dva svoja otroka vpisala v ustrezne registre. Dveh, M. in S., še zdaj ne morem vpisati,« je pojasnjevala Rominja v enem od pogovorov za raziskavo o položaju Romov v hrvaški družbi, ki jo je izdelala agencija Ipsos Puls.

Med študenti jih je le 29

Neurejeni status Romov povzroča vrsto zapletov; da bi se zaposlili, je skoraj nemogoče, nimajo sklenjenega zdravstvenega zavarovanja, ne dobivajo socialnih pomoči in dodatkov za otroke, od katerih sicer živi precej Romov, ki imajo urejen status, tudi jim ni omogočeno šolanje, ki ga sicer predčasno konča velika večina Romov z urejenimi dokumenti … Še zdaleč tudi ni zanemarljivo, da je letos na hrvaške univerze vpisanih le 29 študentov Romov.