Hrvaški trg dela se ohlaja

Na Hrvaškem so v prvih osmih mesecih letošnjega leta, kot kažejo uradni podatki, izdali 124.126 delovnih dovoljenj za tujce, kar je za približno 20.000 manj kot v primerljivem lanskem obdobju.

Analiza podatkov notranjega ministrstva, ki jo je objavil hrvaški Poslovni dnevnik, razkriva, da se je struktura tuje delovne sile ustalila, saj na vrhu ostajajo državljani Bosne in Hercegovine (23.235 dovoljenj), Nepala (skoraj 23.000) in Srbije (približno 19.600).

Med državami zunaj Evropske unije po številu izdanih dovoljenj sledijo Filipini in Indija, od koder je prišlo po več kot 11.000 delavcev, ter Severna Makedonija s skoraj 10.000 delavci.

Delavci iz BiH, Nepala in Srbije so še vedno ključni za Hrvaško. Fotografija je simbolična. FOTO: Susana Vera/Reuters

Preostanek delovne sile večinoma prihaja s Kosova, iz Egipta, Uzbekistana in Bangladeša, kar kaže na vse večjo diverzifikacijo trgov, s katerih hrvaška podjetja črpajo delovno silo.

Gradbeništvo usiha, turizem ostaja steber

Glede na sektorsko porazdelitev ostajata ključna stebra hrvaškega gospodarstva, ki sta najbolj odvisna od tujih delavcev, turizem in gradbeništvo.

Približno tretjino vseh dovoljenj so izdali za delo v turizmu in gostinstvu, nekaj manj kot četrtino pa v gradbeništvu. Sledijo predelovalna industrija, promet in trgovina.

Povprečne bruto plače tujih delavcev se po navedbah Poslovnega dnevnika gibljejo okoli tisoč evrov, kar je le 30 evrov nad minimalno bruto plačo. Najvišje plače prejemajo kuharji (1247 evrov bruto), sledijo jim natakarji (1137 evrov), delavci v gradbeništvu (1105 evrov) in vozniki tovornjakov (1092 evrov). Na dnu lestvice so se znašli kmetijski delavci (973 evrov) in dostavljavci (977 evrov).

Eden od glavnih ciljev zakona je zaščita domačih delavcev. FOTO: Jure Eržen

Upad števila izdanih dovoljenj je letos najizrazitejši prav v gradbeništvu, kjer so jih izdali približno 13.000 manj kot lani. Poznavalci razmere pripisujejo predvsem postopnemu zaključevanju obsežne popotresne obnove.

Nekoliko manjši, a še vedno opazen je upad v turizmu, kjer so izdali 2500 dovoljenj manj.

Novi zakon in strožji nadzor

Na razmere na trgu dela vpliva tudi nov zakon o tujcih, ki je začel veljati marca letos. Ta je podaljšal veljavnost dovoljenja za bivanje in delo za delavce iz tretjih držav z enega na tri leta, hkrati pa okrepil nadzor nad delodajalci.

Gradbeništvo usiha, turizem ostaja odvisen od tujcev. FOTO: Shutterstock

Glavni cilji zakona so, kot poudarjajo na Hrvaškem, zaščita domačih delavcev, zagotavljanje potrebne delovne sile in spodbujanje vračanja hrvaških izseljencev.