V šestnajstih letih preverili 10.000 predvolilnih obljub

V novi epizodi podkasta Družbene­ vede za demokracijo oziroma SOS4Democracy, ki nastaja v okviru projekta, v katerem sodeluje tudi medijska hiša Delo, smo gostili Amino Izmirlić Čatović in Marijo Ćosić iz Zašto ne?. Njuno delo pri eni od vodilnih civilnodružbenih organizacij v Bosni in Hercegovini je osredotočeno na preverjanje dejstev, razkrivanje dezinformacij ter spremljanje političnih procesov na Zahodnem Balkanu.

V podkastu smo se dotaknili platforme Istinomjer, ustanovljene leta 2010, namenjene preverjanju izjav domačih in tujih politikov, ko se nanašajo na dogodke v Bosni in Hercegovini, poleg tega spremlja, ali izpolnjujejo dane zaveze.

V šestnajstih letih delovanja Istinomjera so pri Zašto ne? analizirali okoli 10.000 predvolilnih obljub. Zaradi kopičenja dezinformacij v medijskem prostoru so leta 2017 ustanovili še platformo Raskrinkavanje, namenjeno razkrivanju lažnih in zavajajočih vsebin v medijih ter na družbenih omrežjih. Skupna misija obeh platform ostaja jasna: izboljšati kakovost javnih informacij in povečati odgovornost političnih ter medijskih akterjev.

Pomemben del pogovora je bil namenjen vplivu tujih akterjev na širjenje dezinformacij na Zahodnem Balkanu. Marija Ćosić je opozorila, da na informacijski ekosistem v Bosni in Hercegovini ne poskušajo vplivati le globalne sile, kot sta Rusija in Kitajska, temveč tudi sosednje države, predvsem Srbija in Hrvaška. Zaradi skupnega jezikovnega prostora se dezinformacije hitro širijo prek meja. Raziskave organizacije so pokazale mrežo skoraj 30 medijev iz BiH in Srbije, ki usklajeno širijo iste manipulativne vsebine.

Čeprav ima preverjanje dejstev redko neposredne politične posledice, prispeva k oblikovanju kulture ­odgovornosti, sta poudarili Amina Izmirlić Ćatović in Marija Ćosić. FOTO: Marko Feist

Dodatno skrb vzbuja vse več umetno ustvarjenih (AI) vsebin, predvsem slik in videov, ki jih je vse težje ločiti od resničnosti. Nekoč je bilo mogoče tako imenovane deepfake vsebine prepoznati po očitnih napakah, s pomočjo nove tehnologije pa so te vse bolj prepričljive, kar je dodaten izziv za preverjevalce dejstev.

Kljub temu njihov vpliv ni zanemarljiv. Mediji po besedah sogovornic pogosteje popravljajo objavljene napačne informacije, politiki pa po preverjanju svojih izjav prilagodijo komunikacijo ali podajo dodatna pojasnila. Čeprav ima preverjanje dejstev redko neposredne politične posledice, prispeva k oblikovanju kulture ­odgovornosti.

Za dolgoročno odpornost proti dezinformacijam sta Amina Izmirlić Čatović in Marija Ćosić ­poudarili predvsem pomen medijske pismenosti. Izobraževalni sistemi morajo mladim in odraslim pomagati razvijati kritično presojo informacij, saj se danes ljudje vseh generacij vsak dan srečujejo z manipulativnimi vsebinami – ne samo pri političnih izbirah, temveč tudi pri drugih pomembnih odločitvah, kot je denimo zdravje.

_____

/

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.