Indija na začetku ognjene dobe?
Temperature v državi rastejo hitreje kot globalno povprečje, in to se še kako občuti.
Odpri galerijo
Bodo ljudje v nekaterih delih Indije sploh še lahko živeli? FOTO: Reuters
Da je Indija ena od držav, ki jih bodo podnebne spremembe najhuje prizadele, se je pokazalo tudi letos, ko je toplotni val v tej deželi usmrtil več kot sto ljudi. Vprašanje, ki se še naprej postavlja samo po sebi, je, ali ljudje na določenih območjih Indije čez čas ne bodo mogli živeti, ker bo tam preprosto postalo prevroče?
To vprašanje so že pred leti postavili znanstveniki z Inštituta za tehnologijo Massachusettsa (MIT) in preliminarni odgovor je bil pritrdilen. Podnebni trendi letošnje pomladi in poletja le še potrjujejo njihovo ugotovitev. Leta 2010 so v Indiji 21-krat razglasili alarm zaradi toplotnega vala. Lani so na rdeči gumb pritisnili 484-krat. Letos bodo po vsej verjetnosti dosegli nov rekord.
Vlada v New Delhiju razglasi toplotni alarm, kadar temperatura za 4,5 stopinje Celzija preseže mejo »normale« in ko ta vročina traja najmanj dva dneva. Prav tako razglasi »resni toplotni val«, kadar temperatura najmanj dva dneva za 6,4 stopinje Celzija presega normalno. V tej sezoni je bilo to pogosteje kot kdaj prej. Pa tudi obdobja nenormalne vročine so bila daljša kot v prejšnjih časih.
V New Delhiju se je temperatura prejšnji mesec povzpela na 48 stopinj Celzija, kar je najvišja temperatura, ki so jo sploh kdaj zabeležili v juniju. Malce bolj zahodno od glavnega mesta je celo presegla 50 stopinj Celzija. V Biharju, najrevnejši indijski državi, so pet dni po tem, ko je vročina usmrtila več kot sto ljudi, zaprli vse šole, v napovedih pa opozarjajo, da bo prihodnost še bolj vroča.
Znanstveniki MIT so napovedi zasnovali na dveh možnih osnovah: prva je optimistična in predvideva, da se bo povprečna temperatura na površini našega planeta zvišala za »samo« 2,25 stopinje Celzija; druga pa je fatalistična in domneva, da se bo temperatura na Zemljini površini do konca stoletja zvišala za 4,5 stopinje Celzija.
Oba scenarija za dve stopinji presegata mejo otoplitve, ki jo določa pariški sporazum, kar je, kot se zdi, skorajda neizogibno. Res pa je, da tista optimistična napoved kljub vsemu kaže, da na nobenem območju Azije podnebje ne bo preseglo kritične meje, ki ogroža obstoj človeških bitij. Ta meja je določena s kombinirano vrednostjo toplote in vlažnosti oziroma temperaturo mokrega termometra (wet-bulb temperaturo). Glede na to, da je normalna temperatura znotraj človeškega telesa 37, na površini kože pa 35 stopinj, wet-bulb temperatura nad 35 stopinjami Celzija človeškemu telesu onemogoča, da bi se rešilo čezmerne toplote, tako da že po nekaj urah izpostavljenosti takšnim razmeram fizične in kognitivne funkcije začnejo ugašati.
Če bi se kljub vsemu uresničil tisti drugi, fatalistični scenarij, bi postal širok pas na severovzhodu Indije, ki bi zajel tudi Bangladeš, za življenje ljudi povsem neprimeren, poleg tega pa bi se širil tudi na druga območja Južne Azije, skupaj z rodovitno dolino reke Gang, indijsko severovzhodno in vzhodno obalo, severom Šrilanke in dolino reke Indus v Pakistanu. To so območja, na katerih živi več sto milijonov ljudi.
Že do leta 2030, navaja Mednarodna organizacija dela (ILO), utegne Indija zaradi peklenske vročine izgubiti 5,8 odstotka delovnih ur oziroma 34 milijonov delovnih mest. Najhuje bosta prizadeta kmetijski in gradbeni sektor. ILO opozarja, da bo nakopičena globalna finančna izguba zaradi toplotnega stresa do leta 2030 znašala 2400 milijard dolarjev, pri tem pa Indijo posebej navaja kot državo, ki danes dosega eno najvišjih stopenj gospodarske rasti, ki pa bo morala že v kratkem plačati izjemno velik del cene globalne otoplitve.
Prav zaradi gospodarske rasti se je na milijone Indijcev rešilo revščine, to pa pomeni, da imajo dovolj veliko kupno moč, da si lahko privoščijo klimatske naprave. Po splošnih ocenah bo imela Indija do leta 2022 kar četrtino vseh klimatskih naprav na svetu, kar bo dodatno pospešilo proces otoplitve. In tako vodi pot v pekel po spirali uspehov in napak. Uspehov v boju proti revščini in napak v boju proti podnebnim spremembam.
To vprašanje so že pred leti postavili znanstveniki z Inštituta za tehnologijo Massachusettsa (MIT) in preliminarni odgovor je bil pritrdilen. Podnebni trendi letošnje pomladi in poletja le še potrjujejo njihovo ugotovitev. Leta 2010 so v Indiji 21-krat razglasili alarm zaradi toplotnega vala. Lani so na rdeči gumb pritisnili 484-krat. Letos bodo po vsej verjetnosti dosegli nov rekord.
Vlada v New Delhiju razglasi toplotni alarm, kadar temperatura za 4,5 stopinje Celzija preseže mejo »normale« in ko ta vročina traja najmanj dva dneva. Prav tako razglasi »resni toplotni val«, kadar temperatura najmanj dva dneva za 6,4 stopinje Celzija presega normalno. V tej sezoni je bilo to pogosteje kot kdaj prej. Pa tudi obdobja nenormalne vročine so bila daljša kot v prejšnjih časih.
delo
V New Delhiju se je temperatura prejšnji mesec povzpela na 48 stopinj Celzija, kar je najvišja temperatura, ki so jo sploh kdaj zabeležili v juniju. Malce bolj zahodno od glavnega mesta je celo presegla 50 stopinj Celzija. V Biharju, najrevnejši indijski državi, so pet dni po tem, ko je vročina usmrtila več kot sto ljudi, zaprli vse šole, v napovedih pa opozarjajo, da bo prihodnost še bolj vroča.
Dva scenarija
Znanstveniki MIT so napovedi zasnovali na dveh možnih osnovah: prva je optimistična in predvideva, da se bo povprečna temperatura na površini našega planeta zvišala za »samo« 2,25 stopinje Celzija; druga pa je fatalistična in domneva, da se bo temperatura na Zemljini površini do konca stoletja zvišala za 4,5 stopinje Celzija.
Oba scenarija za dve stopinji presegata mejo otoplitve, ki jo določa pariški sporazum, kar je, kot se zdi, skorajda neizogibno. Res pa je, da tista optimistična napoved kljub vsemu kaže, da na nobenem območju Azije podnebje ne bo preseglo kritične meje, ki ogroža obstoj človeških bitij. Ta meja je določena s kombinirano vrednostjo toplote in vlažnosti oziroma temperaturo mokrega termometra (wet-bulb temperaturo). Glede na to, da je normalna temperatura znotraj človeškega telesa 37, na površini kože pa 35 stopinj, wet-bulb temperatura nad 35 stopinjami Celzija človeškemu telesu onemogoča, da bi se rešilo čezmerne toplote, tako da že po nekaj urah izpostavljenosti takšnim razmeram fizične in kognitivne funkcije začnejo ugašati.
'Wet-bulb' temperatura nad 35 stopinjami Celzija človeškemu telesu onemogoča, da bi se rešilo čezmerne toplote, tako da že po nekaj urah izpostavljenosti takšnim razmeram fizične in kognitivne funkcije začnejo ugašati. FOTO: REUTERS
Če bi se kljub vsemu uresničil tisti drugi, fatalistični scenarij, bi postal širok pas na severovzhodu Indije, ki bi zajel tudi Bangladeš, za življenje ljudi povsem neprimeren, poleg tega pa bi se širil tudi na druga območja Južne Azije, skupaj z rodovitno dolino reke Gang, indijsko severovzhodno in vzhodno obalo, severom Šrilanke in dolino reke Indus v Pakistanu. To so območja, na katerih živi več sto milijonov ljudi.
Spirala uspehov in napak
Že do leta 2030, navaja Mednarodna organizacija dela (ILO), utegne Indija zaradi peklenske vročine izgubiti 5,8 odstotka delovnih ur oziroma 34 milijonov delovnih mest. Najhuje bosta prizadeta kmetijski in gradbeni sektor. ILO opozarja, da bo nakopičena globalna finančna izguba zaradi toplotnega stresa do leta 2030 znašala 2400 milijard dolarjev, pri tem pa Indijo posebej navaja kot državo, ki danes dosega eno najvišjih stopenj gospodarske rasti, ki pa bo morala že v kratkem plačati izjemno velik del cene globalne otoplitve.
Prav zaradi gospodarske rasti se je na milijone Indijcev rešilo revščine, to pa pomeni, da imajo dovolj veliko kupno moč, da si lahko privoščijo klimatske naprave. Po splošnih ocenah bo imela Indija do leta 2022 kar četrtino vseh klimatskih naprav na svetu, kar bo dodatno pospešilo proces otoplitve. In tako vodi pot v pekel po spirali uspehov in napak. Uspehov v boju proti revščini in napak v boju proti podnebnim spremembam.
