Pripadnik iranske policije na včerajšnjem provladnem shodu v Teheranu. FOTO: Stringer via Reuters

Med protesti v Iranu je doslej umrlo okoli 2000 ljudi, je danes za tiskovno agencijo Reuters povedal varnostni uradnik Islamske republike. Število menda vključuje tako civiliste kot pripadnike varnostni sil. Za smrti na obeh straneh naj bi uradnik okrivil »teroriste«.

Naraščanje števila žrtev v Iranu povečuje verjetnost odziva ZDA

Po navedbah Reutersa je to prvič, da so iranske oblasti priznale veliko število smrtnih žrtev protestov. Ti so se v Islamski republiki pred dobrima dvema tednoma začeli v odziv na poglabljajočo se gospodarsko krizo in strm padec iranskega riala, a so kmalu prerasli v demonstracije proti versko-avtokratskim oblastem pod vodstvom ajatole Alija Hameneja.

Pred tem so o velikem številu žrtev in aretiranih med protesti ter o stopnjevanju nasilja oblasti v prizadevanjih po njihovem zatrtju ob sklicevanju na aktiviste poročale nevladne organizacije. Mediji so ob navajanju njihovih številk opozarjali, da teh ni mogoče neodvisno preveriti, kar je med drugim preprečevala še vedno trajajoča blokada interneta v državi.

Nekaterim Irancem je menda sicer uspelo začasno vzpostaviti spletno povezavo prek satelitskih komunikacijskih sistemov Starlink, vendar so oblasti poskušale onemogočiti tudi to.

Protesti v Iranu terjali že več kot 500 življenj

Aretiranim protestnikom grozijo s smrtno kaznijo

Iranske oblasti bodo nekatere aretirane protestnike obtožile dejanj, ki se po šeriatskem pravu kaznujejo s smrtjo, je danes sporočilo tožilstvo v Teheranu. Nevladna organizacija Iran Human Rights (IHR) pa je medtem sporočila, da so iranske varnostne sile med nasilnim zatiranjem demonstracij ubile najmanj 734 protestnikov.

Na uradu teheranskega tožilca so v izjavi zapisali, da bo neznano število aretiranih protestnikov obtoženih »vojne proti Bogu«. Po šeriatskem pravu je to kaznivo dejanje, ki se kaznuje s smrtjo. Tisti, ki bodo tega obtoženi, bodo po navedbah urada kmalu stopili pred sodnika, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tako nevladne organizacije kot Združeni narodi sicer že dlje časa opozarjajo na porast števila izvršenih smrtnih kazni v Iranu. Po podatkih organizacije IHR s sedežem v Oslu so v islamski republiki lani z obešenjem usmrtili najmanj 1500 ljudi. Po številu izvršenih smrtnih kazni naj bi tako pred Iranom prednjačila le Kitajska.

Von der Leynova napoveduje nove sankcije proti Iranu zaradi zatiranja protestov

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je danes napovedala nove sankcije proti odgovornim za zatiranje protestov v Iranu. Nasilje iranskih varnostnih sil nad protestniki so obsodili tudi Združeni narodi, ki so pozvali Teheran, naj znova omogoči dostop do interneta. Nekatere evropske države so poklicale na pogovor veleposlanike Irana. Med njimi tudi Slovenija.

Von der Leynova je danes obsodila pretirano uporabo sile nad protestniki in nadaljnje omejevanje svobode. »Stojimo ob strani iranskemu ljudstvu, ki pogumno koraka za svojo svobodo,« je še zapisala na družbenem omrežju X. Dodala je, da je Evropska unija že uvrstila islamsko revolucionarno gardo na seznam sankcij za kršitve človekovih pravic in da bo Bruselj kmalu predlagal nadaljnje sankcije proti odgovornim za represijo.

»Ubijanje mirnih demonstrantov se mora končati, označevanje protestnikov za teroriste, da bi upravičili nasilje proti njim, pa je nesprejemljivo,« je dejal visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk. Ljudje imajo pravico, da se njihove zahteve upoštevajo, je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek na svojem družbenem omrežju truth social napovedal, da bo uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz vseh držav, ki poslujejo z Iranom. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

Trump Irance pozval k protestom

Predsednik ZDA Donald Trump je danes Irance pozval, naj nadaljujejo s protesti, ki so se v islamski republiki začeli pred dobrima dvema tednoma. Zagotovil jim je, da je pomoč na poti, a ni povedal, za kakšno pomoč naj bi šlo. Pozval jih je tudi, naj si zapomnijo imena »morilcev in nasilnežev«, ki da bodo »plačali visoko ceno«.

»Iranski domoljubi, še naprej protestirajte – prevzemite svoje institucije,« je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil Trump in zatrdil, da je odpovedal vsa srečanja s predstavniki Irana, dokler oblasti v islamski republiki ne prenehajo z »nesmiselnim ubijanjem protestnikov«.

Trump je sicer v ponedeljek napovedal, da bodo Združene države uvedle 25-odstotne carine na uvoz iz vseh držav, ki poslujejo z Iranom. Odločitev je objavil na svojem družbenem omrežju truth social, medtem ko Washington tehta odziv na razmere v Iranu, kjer potekajo največji protivladni protesti v zadnjih letih.

Usoda iranskega režima skrbi tudi Kitajsko

V objavi je zapisal, da je ukrep »takojšen, dokončen in zavezujoč«.

Za zdaj ni jasno, katere države bodo natančno zajete in kako bo Washington opredelil pojem »poslovanja z Iranom«. Bela hiša dodatnih pojasnil ni dala, prav tako ni objavila pravne podlage za uvedbo carin. Iran med drugim posluje s Kitajsko, Združenimi arabskimi emirati in drugimi državami, kot so Irak, Turčija in Indija, poroča ameriška televizija CBS. Med Iranom in ZDA poteka zelo malo trgovine, kar je posledica dolgoletnih strožjih sankcij, ki so bile uvedene proti Iranu zaradi jedrskega programa.

Udarec za Kitajsko

Ukrep bi lahko močno prizadel Kitajsko, ki je ena ključnih iranskih trgovinskih partneric. Po navedbah ameriške televizijske mreže CNN bi nova dajatev v kombinaciji z že obstoječimi carinami pomenila najmanj 45-odstotno carinsko stopnjo za kitajsko blago na ameriškem trgu. Kitajska je v prvih enajstih mesecih leta 2025 v Iran izvozila za 6,2 milijarde dolarjev blaga, uvozila pa za 2,85 milijarde dolarjev. Analitiki ocenjujejo, da Kitajska predstavlja več kot 90 odstotkov iranskega izvoza nafte, večinoma prek posrednikov.

Peking je Trumpovo napoved že obsodil in poudaril, da nasprotuje enostranskim sankcijam. »Carinske in trgovinske vojne nimajo zmagovalcev,« je sporočilo kitajsko veleposlaništvo v Washingtonu.

Iran med drugim posluje s Kitajsko, Združenimi arabskimi emirati in drugimi državami, kot so Irak, Turčija in Indija. FOTO: Himanshu Sharma/AFP

Veliko ubitih, več tisoč aretiranih

Napoved carin prihaja v času najobsežnejših protivladnih protestov v Iranu v zadnjih letih, ki jih je ob drugih dejavnikih spodbudila zlasti huda gospodarska kriza. Po podatkih agencije Human Rights Activists News Agency (HRANA) je v protestih doslej umrlo več kot 500 protestnikov in več deset pripadnikov iranskih varnostnih sil. Trump je večkrat obljubil, da bo posredoval, če bo iranski režim začel pobijati protestnike, vendar tega doslej še ni storil.

Dejal je tudi, da ZDA proučujejo različne odzive, vključno z diplomatskimi in vojaškimi možnostmi, pri čemer Bela hiša poudarja, da ostaja diplomacija prva izbira. Trump je bil seznanjen s širokim naborom vojaških in prikritih možnosti za morebitno posredovanje ZDA v Iranu, poroča BBC. Med možnostmi ostajajo napadi z raketami dolgega dosega, hkrati pa Pentagon proučuje tudi kibernetske operacije ter t. i. psihološke kampanje, namenjene motenju iranskih poveljniških in komunikacijskih struktur.

Trumpova ekipa za nacionalno varnost naj bi se danes sestala v Beli hiši in razpravljala o nadaljnjih korakih glede Irana. Predsednik je že dejal, da ameriška vojska proučuje »zelo odločne možnosti« za posredovanje. Ni še jasno, ali bo na seji navzoč tudi Trump, ki ima predviden obisk v Detroitu in govor o svoji gospodarski politiki.

Aragči stopil v stik z Witkoffom

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da so stiki z iranskimi predstavniki vzpostavljeni, a poudarila, da se predsednik »ne bo obotavljal uporabiti vojaških možnosti, če in ko bo to ocenil za potrebno«.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je stopil v stik z ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom za vzpostavitev neposrednih diplomatskih pogovorov, o možnosti za srečanje pa se trenutno še dogovarjajo, poroča CBS. Iran tako sicer sporoča, kot piše BBC, da je odprt za pogovore z Washingtonom, a hkrati poudarja, da je »pripravljen na vojno«. ZDA so svoje državljane v Iranu pozvale, naj zapustijo državo ali imajo pripravljen načrt odhoda brez pomoči ameriške vlade.

Zakon o izrednih gospodarskih pooblastilih (IEEPA) je pod drobnogledom ameriškega vrhovnega sodišča. FOTO: AFP

Kot še navaja CNN, Trump v drugem mandatu uvaja carine na podlagi zakona o izrednih gospodarskih pooblastilih (IEEPA), vendar je ta praksa pod drobnogledom ameriškega vrhovnega sodišča. Če bi sodišče presodilo, da predsednik za takšne ukrepe nima ustreznih pooblastil, bi ZDA lahko morale vrniti več deset milijard dolarjev že pobranih carin.