Iran in ZDA: gre za politični sporazum, ključni del naj bi ostal neuraden

Ameriška administracija pospešeno pripravlja objavo okvirnega sporazuma z Iranom, čeprav uradniki hkrati opozarjajo, da besedila ne gre razumeti kot dokončnega. Dokument, dolg poldrugo stran, naj bi bil predvsem politični okvir za nadaljnja pogajanja o jedrskih vprašanjih in odpravi sankcij, navaja CNN.

Po navedbah ameriških uradnikov je sporazum namenoma zapisan zelo splošno. Njegov namen ni podrobno določiti obveznosti obeh strani, temveč ustvariti pogoje za nadaljnje, tehnično zahtevne pogovore med Washingtonom in Teheranom. Hkrati naj bi iranskemu vodstvu omogočil, da dogovor doma predstavi kot diplomatski uspeh.

»Ljudje ne bi smeli preveč brati med vrsticami memoranduma,« je za CNN dejal eden od ameriških uradnikov in dokument označil za politični sporazum. Po njegovih besedah so pomembnejša neuradna zagotovila, ki naj bi si jih državi izmenjali po diplomatskih kanalih.

Uničenje iranskih zalog urana

Čeprav besedilo ne vsebuje podrobnih določil o iranskih zalogah visoko obogatenega urana, ameriška stran trdi, da je Teheran v neuradnih pogovorih privolil v njihovo uničenje pod nadzorom ZDA in v sodelovanju z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA). Takšna zaveza v dokumentu ni izrecno navedena.

V sporazumu je zapisano zgolj, da Iran »ponovno potrjuje, da nikoli ne bo proizvajal jedrskega orožja«, kar je podobna formulacija, kot je bila vključena že v jedrski sporazum iz leta 2015.

Ključno vprašanje za Evropo je ponovna vzpostavitev varne plovbe skozi Hormuško ožino. FOTO: Reuters

Na drugi strani dokument precej natančneje opisuje gospodarske koristi, ki bi jih Iran lahko bil deležen ob izpolnjevanju zavez. Med drugim predvideva dostop do razvojnega sklada v vrednosti 300 milijard dolarjev, odmrznitev dela iranskih sredstev v tujini ter ponovno prodajo nafte in petrokemičnih izdelkov. Washington poudarja, da bo sproščanje sankcij postopno in vezano na napredek v pogajanjih.

Sporazum predvideva tudi 60-dnevno prehodno obdobje, v katerem bodo potekali neposredni pogovori med ameriško in iransko delegacijo. Prvi krog naj bi se začel v petek v Švici. V Beli hiši to obdobje opisujejo kot preizkus resnosti iranskih namenov. V izraelskih političnih in varnostnih krogih se zato pojavljajo ocene, da sporazum Iranu omogoča predvsem gospodarsko olajšanje, ne da bi odpravil vse varnostne grožnje za Izrael, navaja Washington Post. 

Evropa pripravljena pomagati

Kljub temu da je memorandum že podpisan, njegovo besedilo še ni javno dostopno. Po informacijah CNN medtem kroži med voditelji držav skupine G7, ki se ta teden mudijo na vrhu v francoskem Évian-les-Bainsu. Več držav naj bi od predsednika ZDA zahtevalo dodatna pojasnila o vsebini dogovora.

Evropski voditelji so na vrhu izrazili pripravljenost pomagati pri izvajanju dogovora med ZDA in Iranom, vendar poudarjajo, da morajo najprej videti, kako trdne so dejanske zaveze Teherana, poroča Politico. 

Ključno vprašanje za Evropo je ponovna vzpostavitev varne plovbe skozi Hormuško ožino, po kateri je pred začetkom vojne potovalo približno petina svetovne nafte. Predsednik Donald Trump naj bi med pogovori z voditelji G7 večkrat poudaril potrebo po hitrem odstranjevanju morskih min in ponovnem odprtju ene najpomembnejših svetovnih pomorskih poti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je nakazal, da bi bila Francija pripravljena hitro napotiti vojaška letala in fregate za podporo operaciji. FOTO: Evelyn Hockstei/ Reuters

Francoski predsednik Emmanuel Macron je nakazal, da bi bila Francija pripravljena hitro napotiti vojaška letala in fregate za podporo operaciji, če bi za to zaprosile ZDA, Iran in Oman. Podobna stališča sta izrazili tudi Združeno kraljestvo in Nemčija. Nemški kancler Friedrich Merz je dejal, da je Berlin pripravljen sodelovati, ko bodo izpolnjeni potrebni pogoji.

Zadržanost pri objavi dokumenta je sprožila tudi kritike dela Trumpovih političnih zaveznikov. Ti opozarjajo, da javnost še vedno ne ve, kakšne koncesije je Washington ponudil Teheranu v zameno za končanje konflikta in omejitve iranskega jedrskega programa.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je pojasnil, da sta Katar in Pakistan, ki sta posredovala v pogajanjih, predlagala postopno razkritje dogovora. Po navedbah ameriških uradnikov je Iran Washington zaprosil, naj z objavo počaka do petka, vendar si Bela hiša prizadeva, da bi besedilo javnosti predstavila že prej.

Predsednik Donald Trump je med vrhom G7 dejal, da čaka na »primerno formalno priložnost« za objavo sporazuma. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo naslednja faza pogajanj lažja od dosedanjih ter da je dolgoročno pomembnejša gradnja zaupanja med državama kot politično upravljanje javne podobe dogovora.