Iran inšpektorjem IAEA prepovedal dostop do svojih jedrskih objektov
Zakon, ki vladi tudi nalaga, naj znova začne bogatenje urana do 20 odstotkov, bi lahko sprožil konflikt med iranskimi institucijami.
Odpri galerijo
Po ocenah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je Iran v zadnjih mesecih stopnjo obogatenosti urana zvišal na okoli pet odstotkov ter povečal zaloge obogatenega urana. FOTO: Behrouz Mehri/AFP
Iranski parlament je sprejel zakon, ki inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) prepoveduje dostop do iranskih jedrskih objektov. Poleg tega vladi nalaga, naj znova začne bogatenje urana do 20 odstotkov in namesti naprednejše centrifuge za bogatenje urana, če mednarodna skupnost v dveh mesecih ne bo omilila sankcij proti Iranu.
Zakon bi lahko po poročanju tujih tiskovnih agencij sprožil konflikt med iranskimi institucijami. Iranski predsednik Hasan Rohani je namreč že večkrat poudaril, da zakonu nasprotuje in ga ne namerava izvršiti, ker da je »škodljiv za diplomacijo«.
V iranskem parlamentu prevladujejo konservativni poslanci, ki nasprotujejo tako iranskemu jedrskemu sporazumu iz leta 2015 kot zmerni jedrski politiki vlade in iranske jedrske organizacije.
Iranski parlament je zakon sprejel, potem ko je bil prejšnji teden v napadu ubit pomemben jedrski fizik Mohsen Fahrizadeh, ki na Zahodu velja za očeta iranskega programa razvoja jedrskega orožja. Iranska oblast je odgovornost za »nov tip kompleksne operacije«, v kateri je bil ubit Fahrizadeh, pripisala svojemu večnemu sovražniku Izraelu.
V iranskem jedrskem sporazumu je določeno, da lahko Iran bogati uran do 3,67 odstotka. Sporazum naj bi zagotovil, da bi Iran svoj jedrski program uporabljal le za civilne namene in ne bi mogel izdelati atomske bombe. Uran s stopnjo obogatenosti med tremi in petimi odstotki se uporablja za proizvodnjo goriva za jedrske elektrarne, za jedrsko orožje pa se uporablja uran s stopnjo obogatenosti 90 odstotkov ali več, pojasnjuje britanski BBC.
Velike sile so v zameno za sklenitev jedrskega sporazuma umaknile sankcije proti Iranu. Potem ko so ZDA leta 2018 odstopile od sporazuma in znova uvedle sankcije proti Iranu, je tudi Teheran lani začel postopoma kršiti nekatera določila sporazuma. Julija lani je tako presegel mejo 3,67 odstotka.
Po ocenah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je Iran v zadnjih mesecih stopnjo obogatenosti urana zvišal na okoli pet odstotkov ter povečal zaloge obogatenega urana. Imel naj bi okoli 15 ton nizko obogatenega urana, kar je okoli osemkrat več, kot dovoljuje sporazum iz leta 2015. Poleg tega naj bi Teheran blizu jedrskega objekta v Natanzu v osrednjem delu Irana gradil podzemni jedrski objekt.
Zakon bi lahko po poročanju tujih tiskovnih agencij sprožil konflikt med iranskimi institucijami. Iranski predsednik Hasan Rohani je namreč že večkrat poudaril, da zakonu nasprotuje in ga ne namerava izvršiti, ker da je »škodljiv za diplomacijo«.
V iranskem parlamentu prevladujejo konservativni poslanci, ki nasprotujejo tako iranskemu jedrskemu sporazumu iz leta 2015 kot zmerni jedrski politiki vlade in iranske jedrske organizacije.
Iranski parlament je zakon sprejel, potem ko je bil prejšnji teden v napadu ubit pomemben jedrski fizik Mohsen Fahrizadeh, ki na Zahodu velja za očeta iranskega programa razvoja jedrskega orožja. Iranska oblast je odgovornost za »nov tip kompleksne operacije«, v kateri je bil ubit Fahrizadeh, pripisala svojemu večnemu sovražniku Izraelu.
Jedrski fizik Mohsen Fahrizadeh, ki je bil ubit prejšnji teden v atentatu, na Zahodu velja za očeta iranskega programa razvoja jedrskega orožja. FOTO: Reuters
V iranskem jedrskem sporazumu je določeno, da lahko Iran bogati uran do 3,67 odstotka. Sporazum naj bi zagotovil, da bi Iran svoj jedrski program uporabljal le za civilne namene in ne bi mogel izdelati atomske bombe. Uran s stopnjo obogatenosti med tremi in petimi odstotki se uporablja za proizvodnjo goriva za jedrske elektrarne, za jedrsko orožje pa se uporablja uran s stopnjo obogatenosti 90 odstotkov ali več, pojasnjuje britanski BBC.
Velike sile so v zameno za sklenitev jedrskega sporazuma umaknile sankcije proti Iranu. Potem ko so ZDA leta 2018 odstopile od sporazuma in znova uvedle sankcije proti Iranu, je tudi Teheran lani začel postopoma kršiti nekatera določila sporazuma. Julija lani je tako presegel mejo 3,67 odstotka.
Po ocenah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je Iran v zadnjih mesecih stopnjo obogatenosti urana zvišal na okoli pet odstotkov ter povečal zaloge obogatenega urana. Imel naj bi okoli 15 ton nizko obogatenega urana, kar je okoli osemkrat več, kot dovoljuje sporazum iz leta 2015. Poleg tega naj bi Teheran blizu jedrskega objekta v Natanzu v osrednjem delu Irana gradil podzemni jedrski objekt.
