V Teheran se vračata veleposlaništvi Danske in Italije

Danska je v torek naznanila ponovno delovanje veleposlaništva v Teheranu, ki ga je pred več kot tremi meseci zaprla zaradi izbruha vojne. 

»V luči izboljšanja varnostne situacije v Iranu veleposlaništvo v Teheranu znova odpira svoja vrata,« so sporočili z danskega zunanjega ministrstva. 

Pred petkovim začetkom delovanja italijanskega veleposlaništva je italijanski zunanji minister Antonio Tajani napovedal vrnitev veleposlanika z vsemi diplomati in uradniki zunanjega ministrstva v iransko prestolnico.  

»V kompleksni regiji, kot je Bližnji vzhod, je potrebna previdnost. A tokrat se prvič po tednih vojne in negotovih pogajanj kaže oprijemljiv žarek miru,« je še dodal. Konec aprila je delovanje veleposlaništva začela obnavljati Švica, malo pred tem pa tudi Španija.

Iranska delegacija odkorakala s pogajanj

Po ameriško-izraelskih napadih na Iran, ko je v regiji izbruhnila vojna, sta tako Danska kot Italija podobno kot še več držav svoji diplomatski predstavništvi v Iranu zaprli v začetku marca.

Državi sta nato prejšnji teden vendarle dosegli memorandum o soglasju, ki je prinesel končanje medsebojnih napadov in ponovno odprtje strateško pomembne Hormuške ožine. O končnem sporazumu se strani še pogajata.

Z veleposlaništva je osebje 8. marca umaknila tudi Slovenija.

Hormuško ožino bo upravljal Iran, je po vrnitvi s pogajanj z ZDA v Švici zatrdil glavni iranski pogajalec in predsednik parlamenta Mohamed Bager Galibaf. Dodal je, da se režim v ožini, ključni za izvoz energentov z Bližnjega vzhoda, ne bo nikoli vrnil v stanje izpred vojne. 

Iranska delegacija odkorakala s pogajanj

V Teheranu so danes tudi sporočili, da IAEA ne bo imela dostopa do jedrskih objektov, poškodovanih med 12-dnevno vojno junija lani.

»Hormuška ožina se nikoli ne bo vrnila v stanje, kakršno je bilo pred vojno, v skladu z mednarodnim pravom jo bo upravljala Islamska republika Iran,« je Galibaf po navedbah iranskih medijev povedal po vrnitvi iz Švice.

»Po moji oceni je bilo pogajanje uspešno, zlasti kar zadeva razprave o ožini, pogovore o Libanonu, vprašanje umika sankcij v zvezi z nafto in sprostitve zamrznjenih sredstev,« je dejal glede pogovorov v letovišču Bürgenstock. Dodal je, da so ti prinesli »dobre dosežke« za Iran.

ZDA so v ponedeljek začasno ukinile sankcije na iransko nafto, potem ko je ameriški podpredsednik J. D. Vance napovedal, da bo Iran po pogovorih v Švici dovolil jedrskim inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), da se vrnejo v državo. Kot razlog za ukinitev sankcij ZDA izpostavljajo tudi vzpostavitev prometa skozi Hormuško ožino.

Osemnajst ur pogajanj naj bi postavilo temelje sporazuma

V Teheranu so sicer danes sporočili, da inšpektorji IAEA ne bodo imeli dostopa do jedrskih objektov, ki so bili poškodovani v napadih ZDA in Izraela na islamsko republiko junija lani. »Nismo imeli sestanka z generalnim direktorjem IAEA, niti nimamo načrtov, da bi agencija pregledala iranske jedrske objekte, ki so bili poškodovani med vojaško agresijo ZDA in sionistov,« je dejal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei.

»Seveda menimo, da smo še vedno na začetku procesa in da moramo nadaljevati svoja prizadevanja,« je še dodal Galibaf. Iranski mediji so poročali, da se je na poti iz Švice ustavil tudi v Omanu, ki prav tako leži ob Hormuški ožini.

Ta gospodarsko pomembna plovna pot se je po iranski blokadi znova odprla prejšnji teden po sklenitvi memoranduma o razumevanju med ZDA in Iranom, vendar so jo Iranci v soboto znova zaprli zaradi novih izraelskih napadov na Libanon.

Katarski in pakistanski posredniki so v ponedeljek po pogovorih v Švici sporočili, da je bila vzpostavljena »komunikacijska linija«, da bi se izognili incidentom in nesporazumom ter zagotovili varen prehod trgovskih plovil skozi Hormuško ožino.

Pomorski promet skozi ožino je od prejšnjega tedna znova stekel, vendar ladjarji zaradi nestabilnih in nepredvidljivih razmer ostajajo previdni. Število ladij, ki na dan prečkajo ožino, se je povečalo, vendar je še daleč od 120 do 130 ladij, ki so Hormuško ožino vsakodnevno prečkale pred vojno.

ZDA so v ponedeljek začasno ukinile sankcije na iransko nafto. FOTO: Justin Sullivan/Getty Images via AFP

Teheran: ZDA privolile v sprostitev 12 milijard 

ZDA so na pogovorih v Švici privolile v sprostitev 12 milijard dolarjev (nekaj več kot 10,5 milijarde evrov) zamrznjenih iranskih sredstev, danes ob sklicevanju na besede namestnika zunanjega ministra Kazema Garibabadija poroča iranska državna tiskovna agencija Irna.

»Dogovorjeno je bilo, da bodo podpisani dogovori glede sprostitve zamrznjenih sredstev v višini 12 milijard dolarjev začeli veljati takoj,« je dejal Garibabadi, ki je na pogovorih v Švici vodil iransko tehnično pogajalsko ekipo.

Guverner iranske centralne banke Abdolnaser Hemati je za iransko tiskovno agencijo Tasnim povedal, da bodo del prvega, šest milijard dolarjev vrednega obroka sredstev namenili nakupu osnovnih dobrin in zdravil, drugi obrok v enaki višini pa da ne bo omejen na nakup osnovnega blaga.

Iran po njegovih besedah pri tem ni obvezan kupovati ameriških kmetijskih izdelkov, čeprav nima zadržkov do tega, če bosta cena in kakovost teh izdelkov primernejša od tistih iz drugih držav.

Število ladij, ki na dan prečkajo ožino, se je povečalo. FOTO: Anwar Amro/AFP

Garibabadi je po poročanju agencije Irna tudi potrdil dogovor z ZDA o ustanovitvi štirih delovnih skupin - za odpravo sankcij, jedrske zadeve, obnovo in gospodarski razvoj ter spremljanje in izvajanje dogovorjenega.

S tem naj bi se prvi krog tehničnih pogovorov med stranema zaključil. V naslednji fazi, za katero ni znano, kdaj naj bi se začela, bo po besedah Garibabadija sodeloval odbor na visoki ravni.

Poročanje iranskih medijev je sicer v nasprotju s ponedeljkovimi izjavami podpredsednika ZDA JD Vancea, ki je dejal, da je sprostitev iranskih sredstev pogojena z nadaljnjim napredkom v pogajanjih. Poudaril je, da bi ZDA lahko zagotovile, da bodo sproščena sredstva namenjena pomoči Irancem in ne financiranju terorizma.