Iran odgovarja na ameriški »gospodarski dan D«: Na sankcije smo pripravljeni

Teheran trdi, da ima pripravljen dveletni načrt za spopad z ameriško operacijo Ekonomski izobčenec. Washington medtem državam in podjetjem sporoča, naj izbirajo med poslovanjem z ZDA in Iranom, poroča BBC.

Iran se je odzval na novo ameriško finančno ofenzivo, s katero želi administracija predsednika Donalda Trumpa islamsko republiko še bolj odrezati od svetovnega gospodarstva. Iranski gospodarski minister Ali Madanizadeh je zagotovil, da je Teheran na razširitev sankcij pripravljen in da ima vlada izdelan dveletni načrt za obvladovanje njihovih posledic.

»Na te načrte čakamo že dolgo. Tudi mi imamo svoja orodja in vemo, kako igrati to igro,« je povedal za iransko državno televizijo. Po njegovih besedah se ameriškim ukrepom ne nameravata ukloniti niti Kitajska niti Rusija, Teheran pa računa, da se jima bodo pridružile še druge države.

Izjava je prvi konkretnejši odgovor iranske vlade na operacijo Ekonomski izobčenec, ki jo je ameriški finančni minister Scott Bessent v včeraj predstavil kot »največjo finančno ofenzivo doslej« proti Iranu.

Washington je z njo napovedal sistematično zapiranje finančnih in trgovinskih poti, ki Iranu še omogočajo prodajo nafte, dostop do tehnologije in premikanje denarja mimo obstoječih sankcij.

Ameriško finančno ministrstvo je ukrepe usmerilo tudi proti digitalnemu premoženju, tehnologiji, zlatu, letalstvu in ladijskemu prometu ter uvedlo sankcije proti skoraj 60 posameznikom, podjetjem in plovilom.

Scott Bessent. FOTO: Kent Nishimura/AFP

Trump naj bi govoril s številnimi svetovnimi voditelji

Bessent je ob predstavitvi ukrepov opozoril tudi tuje vlade in podjetja, da poslovanje z Iranom lahko pomeni izgubo dostopa do ameriškega finančnega sistema. Predsednik Trump naj bi o prekinitvi gospodarskih povezav s Teheranom neposredno govoril tudi s številnimi svetovnimi voditelji.

Največja neznanka ostaja Kitajska. Ta je bila doslej daleč najpomembnejši kupec iranske nafte in ameriških sankcij proti Teheranu praviloma ni priznavala. Kitajsko zunanje ministrstvo je po novi ameriški napovedi sporočilo, da sankcije in politika pritiska ne prispevajo k reševanju konflikta ter da bo Peking zaščitil svoje interese.

Bo gospodarski dan D res tako učinkovit?

Prav zato nekateri ekonomisti dvomijo, da bo »gospodarski dan D« kratkoročno tako učinkovit, kot napoveduje Washington. David Oxley iz Capital Economics ocenjuje, da je iranski izvoz nafte zaradi ameriške pomorske blokade že močno omejen, zato novi ukrepi sami po sebi morda ne bodo bistveno zmanjšali iranskih energetskih prihodkov, navaja BBC.

Teheran medtem ponovno posega po svojem najmočnejšem vzvodu. Opozoril je, da bi lahko ob nadaljnjem stopnjevanju pritiska preprečil izvoz nafte iz širše regije, ladjam pa je po poročanju Reutersa znova sporočil, naj skozi Hormuško ožino ne plujejo brez njegovega dovoljenja.

Skozi ožino v običajnih razmerah poteka približno petina svetovnih dobav nafte in plina. Motnje v prometu so že zvišale svetovne cene energentov, kar pomeni, da gospodarski obračun med Washingtonom in Teheranom vse bolj neposredno vpliva tudi na preostanek sveta. Kako močno bodo novi ameriški ukrepi dejansko prizadeli Iran, sicer ostaja negotovo. Iranski izvoz nafte je zaradi blokade že močno omejen, zato nekateri ekonomisti pričakujejo le omejen kratkoročni učinek. Ključna bo predvsem Kitajska, ki kupi večino iranske nafte in ameriških sankcij doslej ni priznavala.