Iran prenehal spoštovati del jedrskega sporazuma, ZDA so se odzvale
Mednarodni jedrski sporazum je bil sklenjen julija 2015. Iran je z njim privolil v omejitve svojega jedrskega programa in v strog nadzor, s čimer naj bi mu preprečili uporabo urana ali plutonija za razvoj jedrskega orožja.
Odpri galerijo
Po navedbah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je Iran od januarja 2016 spoštoval sporazum in ni kršil nobenih določil sporazuma. FOTO: Reuters
Iran je danes tudi uradno prenehal spoštovati del obvez iz mednarodnega jedrskega sporazuma. Iranski predsednik Hasan Rohani je danes o tem seznanil Kitajsko, Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo in Rusijo, pri čemer ni navedel podrobnosti. Iranska oblast je sicer pojasnila, da ne bodo več omejevali rezerv težke vode in obogatenega urana.
Iranska oblast je davi veleposlanike petih zgoraj omenjenih držav v Iranu obvestila, da odstopajo od dela obvez iz jedrskega sporazuma iz leta 2015, potem ko so ZDA maja lani izstopile iz tega dogovora, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo iransko zunanje ministrstvo.
»Ukrepi ZDA, predvsem v zadnjem letu, a tudi pred njihovim izstopom, imajo jasen cilj, da povzročijo prekinitev izvajanja (dogovora),« je pri tem med obiskom v Moskvi povedal iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif.
V Iranu so pokazali potrpežljivost, vendar so zdaj ocenili, da je primerno, da prenehajo upoštevati določene obveze in prostovoljne ukrepe v okviru sporazuma, je dodal minister. Poudaril je, da se Teheran ne umika iz dogovora. Imajo pa do danes uveljavljene odločitve pravico v skladu s sporazumom, če druge strani ne upoštevajo dogovora.
Vrhovni svet iranske nacionalne varnosti je kasneje pojasnil, da ne bodo več spoštovali omejitev glede shranjevanja težke vode in obogatenega urana, kot so to počeli v skladu s sporazumom. Ta ukrep je nujen za zagotovitev pravic in ponovno vzpostavitev ravnovesja po ameriškem izstopu, so pojasnili.
Pri tem so petim državam, ki še spoštujejo sporazum, dali 60 dni časa, da začnejo izvajati svoje zaveze, predvsem na naftnem in bančnem področju. Po ponovni uvedbi ameriških sankcij proti Iranu so namreč delovale v skladu z njimi, kljub obljubam, da ne bodo. Če tega ne bodo storile v določenem roku, bi lahko Teheran prenehal upoštevati še druge obveze iz sporazuma.
Mednarodni jedrski sporazum je bil sklenjen julija 2015. Iran je z njim privolil v omejitve svojega jedrskega programa in v strog nadzor, s čimer naj bi mu preprečili uporabo urana ali plutonija za razvoj jedrskega orožja. V skladu z dogovorom, ki so ga z Iranom sklenile ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Francija, Rusija in Kitajska, je mednarodna skupnost ukinila gospodarske sankcije proti Iranu.
Po navedbah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je Iran od januarja 2016 spoštoval sporazum in ni kršil nobenih določil sporazuma. ZDA so kljub temu maja lani enostransko izstopile iz tega mednarodnega sporazuma, češ da je slab.
Iranska oblast je davi veleposlanike petih zgoraj omenjenih držav v Iranu obvestila, da odstopajo od dela obvez iz jedrskega sporazuma iz leta 2015, potem ko so ZDA maja lani izstopile iz tega dogovora, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo iransko zunanje ministrstvo.
Pompeo napoveduje spremljanje dejanj Irana
Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je med obiskom v Londonu dejal, da bodo ZDA počakale, kaj bo Iran dejansko storil po današnjem sporočilu, da bodo prenehali izpolnjevati del jedrskega sporazuma. Iranske napovedi je označil za namerno dvoumne, »da bi svet skočil«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Bomo videli, kaj bodo storili. ZDA bodo to spremljale in potem bomo, ko bomo, naredili dobre odločitve,« je dejal Pompeo.
Pompeo je izpostavil tudi sistem Instex, trgovalni mehanizem, ki so ga v začetku leta zagnale Velika Britanija, Francija in Nemčija, da bi evropska podjetja lahko še vedno trgovala z Iranom in ne bi pa bila deležna ameriških sankcij.
ZDA so namreč po enostranski odpovedi od mednarodnega jedrskega sporazuma z Iranom maja lani znova uvedle tudi lastne sankcije proti islamski republiki, s prekinitvijo sodelovanja z ameriškimi podjetji pa so zagrozile tudi vsem drugim podjetjem, ki bi še naprej sodelovala z Iranom.
Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je med obiskom v Londonu dejal, da bodo ZDA počakale, kaj bo Iran dejansko storil po današnjem sporočilu, da bodo prenehali izpolnjevati del jedrskega sporazuma. Iranske napovedi je označil za namerno dvoumne, »da bi svet skočil«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Bomo videli, kaj bodo storili. ZDA bodo to spremljale in potem bomo, ko bomo, naredili dobre odločitve,« je dejal Pompeo.
Pompeo je izpostavil tudi sistem Instex, trgovalni mehanizem, ki so ga v začetku leta zagnale Velika Britanija, Francija in Nemčija, da bi evropska podjetja lahko še vedno trgovala z Iranom in ne bi pa bila deležna ameriških sankcij.
ZDA so namreč po enostranski odpovedi od mednarodnega jedrskega sporazuma z Iranom maja lani znova uvedle tudi lastne sankcije proti islamski republiki, s prekinitvijo sodelovanja z ameriškimi podjetji pa so zagrozile tudi vsem drugim podjetjem, ki bi še naprej sodelovala z Iranom.
»Ukrepi ZDA, predvsem v zadnjem letu, a tudi pred njihovim izstopom, imajo jasen cilj, da povzročijo prekinitev izvajanja (dogovora),« je pri tem med obiskom v Moskvi povedal iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif.
V Iranu so pokazali potrpežljivost, vendar so zdaj ocenili, da je primerno, da prenehajo upoštevati določene obveze in prostovoljne ukrepe v okviru sporazuma, je dodal minister. Poudaril je, da se Teheran ne umika iz dogovora. Imajo pa do danes uveljavljene odločitve pravico v skladu s sporazumom, če druge strani ne upoštevajo dogovora.
Vrhovni svet iranske nacionalne varnosti je kasneje pojasnil, da ne bodo več spoštovali omejitev glede shranjevanja težke vode in obogatenega urana, kot so to počeli v skladu s sporazumom. Ta ukrep je nujen za zagotovitev pravic in ponovno vzpostavitev ravnovesja po ameriškem izstopu, so pojasnili.
Pri tem so petim državam, ki še spoštujejo sporazum, dali 60 dni časa, da začnejo izvajati svoje zaveze, predvsem na naftnem in bančnem področju. Po ponovni uvedbi ameriških sankcij proti Iranu so namreč delovale v skladu z njimi, kljub obljubam, da ne bodo. Če tega ne bodo storile v določenem roku, bi lahko Teheran prenehal upoštevati še druge obveze iz sporazuma.
Mednarodni jedrski sporazum je bil sklenjen julija 2015. Iran je z njim privolil v omejitve svojega jedrskega programa in v strog nadzor, s čimer naj bi mu preprečili uporabo urana ali plutonija za razvoj jedrskega orožja. V skladu z dogovorom, ki so ga z Iranom sklenile ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Francija, Rusija in Kitajska, je mednarodna skupnost ukinila gospodarske sankcije proti Iranu.
Po navedbah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je Iran od januarja 2016 spoštoval sporazum in ni kršil nobenih določil sporazuma. ZDA so kljub temu maja lani enostransko izstopile iz tega mednarodnega sporazuma, češ da je slab.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes zatrdil, da Iranu ne bo dovolil, da bi proizvedel jedrsko orožje. To je dejal, potem ko je Teheran sporočil, da ne bo več spoštoval določenih obvez iz mednarodnega iranskega jedrskega sporazuma.
»Davi sem na poti slišal, da namerava Iran nadaljevati svoj jedrski program,« je Netanjahu dejal na slovesnosti ob dnevu spomina na žrtve vojn. »Iranu ne bomo dovolili, da bi pridobil jedrsko orožje,« je poudaril.
Izrael, ki velja za zaveznika ZDA, je sicer že od vsega začetka eden največjih kritikov sporazuma.
»Davi sem na poti slišal, da namerava Iran nadaljevati svoj jedrski program,« je Netanjahu dejal na slovesnosti ob dnevu spomina na žrtve vojn. »Iranu ne bomo dovolili, da bi pridobil jedrsko orožje,« je poudaril.
Izrael, ki velja za zaveznika ZDA, je sicer že od vsega začetka eden največjih kritikov sporazuma.
