
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Iranski zunanji minister Abas Aragči v pogajanjih med ZDA in Iranom o končanju vojne, v kateri novi napadi ogrožajo krhko prekinitev ognja, ne vidi »otipljivega napredka«. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem v sredo dejal, da pogovori dobro napredujejo in bi se morda lahko zaključili že ta konec tedna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Aragči je v sredo dejal, da komunikacijski kanali z ZDA ostajajo odprti, posvaril pa je, da bi morebiten nov napad Izraela na libanonsko prestolnico Bejrut v okviru njegove kampanje proti tamkajšnjemu šiitskemu gibanju Hezbolah lahko sprožil obnovo konflikta na vseh ravneh.
»Komunikacija z Američani ni prekinjena in izmenjana so bila sporočila o potrebi po ustavitvi agresije nad Bejrutom, a otipljivega napredka v pogajalskem procesu ni,« je za libanonsko televizijo Al Mayadeen dejal Aragči.
Ameriški predsednik Trump je po drugi strani v sredo v Beli hiši podal bolj optimistično napoved. »Slišim, da pogajanja pravzaprav potekajo zelo dobro,« je dejal novinarjem in ocenil, da bi se lahko zaključila že ta konec tedna.

Kot je še dejal, želi ločiti pogovore o Libanonu od tistih z Iranom, medtem ko Teheran vztraja pri povezanosti obeh področij.
Iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej je danes Izraelu in ZDA sicer očital, da skušata sejati razdor med Iranci, potem ko sta v vojni proti Teheranu utrpela odločilen udarec.
V sporočilu za javnost, ki so ga ob 37. obletnici smrti voditelja iranske islamske revolucije ajatole Ruholaha Homeinija, prebrali v njegovem mavzoleju, je Hamenej poudaril, da zlonamerni sovražnik skuša v javnosti zasejati seme dvoma, obupa, strahu, nezaupanja in razdora. »V boju proti tem zlobnim namenom mora vsakdo s trdnostjo, razumevanjem, ohranjanjem enotnosti in kohezije ... nevtralizirati njihov zlovešč načrt,« je pozval.
Modžtaba Hamenej, ki je na položaju marca nasledil svojega očeta, ubitega v izraelsko-ameriških napadih, se ne pojavlja v javnosti in Irance nagovarja le prek sporočil za javnost. V mavzoleju na jugu Teherana so ob današnji obletnici razstavili njegov portret ter portreta prejšnjih dveh vrhovnih voditeljev.
Libanon in Izrael sta se sicer v sredo v Washingtonu dogovorila o izvajanju prekinitve ognja, ki pa je pogojena s popolno prekinitvijo napadov Hezbolaha na Izrael in z umikom vseh njegovih borcev iz južnega Libanona. Strani naj bi tudi pospešili vzpostavitev pilotnih območij, na katerih bodo izključen nadzor prevzele libanonske oborožene sile.
Pogajanja o končanju vojne med ZDA in Iranom, ki se v zadnjih dneh kljub prekinitvi ognja medsebojno napadata, so medtem zastala.

Washington med drugim vztraja pri predaji iranskega visoko obogatenega urana, omejitvi jedrskih dejavnosti in ponovnem odprtju Hormuške ožine kot pogojih za kakršenkoli dogovor.
Za eno najbolj perečih tem velja vprašanje predaje iranskega obogatenega urana. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v sredo med zaslišanjem v kongresnem odboru za zunanjo politiko zatrdil, da so se o tem pogovorili, da pa Teheran še ni dal končne zelene luči.
Kljub ponovnim napadom obeh strani v zadnjih dneh je Rubio ponovil, da je vojne z Iranom oz. operacije Epski bes, kakor jo imenujejo ZDA, konec. »Ne izvajamo več napadov znotraj Irana za onesposobljenje njihove vojske, ker je Epskega besa konec,« je dejal in zatrdil, da so si ZDA zagotovile zmago.
Komentarji