Trump trdi, da je Hormuška ožina odprta, Iran, da jo je zaprl

Ameriške in iranske sile so si izmenjale nov val raketnih in brezpilotnih napadov. Teheran je meril v ameriške objekte v več državah Perzijskega zaliva ter sporočil, da je znova zaprl strateško pomembno Hormuško ožino, skozi katero je pred vojno potovala približno petina svetovnih pošiljk nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.

Napadi so pomenili novo zaostritev tako po obsegu kot po geografskem dosegu. Iran je napadel cilje v Katarju, ki od aprila ni bil tarča napadov in je posredoval v pogovorih o premirju, zračne obrambe Združenih arabskih emiratov, Bahrajna in Jordanije pa so prestrezale iranske rakete in drone. O napadih oziroma škodi so poročali tudi iz Kuvajta in Omana.

Iranski mediji so medtem poročali o eksplozijah v okolici pristanišča Bandar Abas in na bližnjem otoku Kešm, kjer so vojaški objekti ob Hormuški ožini. ZDA so sprožile nov krog napadov na iranske vojaške cilje.

Najnovejši izbruh nasilja še dodatno postavlja pod vprašaj prihodnost začasnega ameriško-iranskega sporazuma, sklenjenega prejšnji mesec. Dogovor naj bi omogočil ponovno odprtje ožine in končanje vojne po dodatnih 60 dneh pogajanj. Ameriški predsednik Donald Trump je prejšnji teden dejal, da premirje šteje za končano, vendar je dopustil možnost nadaljevanja pogovorov.

Vojna, ki sta jo ZDA in Izrael proti Iranu začela 28. februarja, je močno destabilizirala države ob Zalivu. Iranska blokada ožine je zvišala cene energije in okrepila inflacijske pritiske. Višje cene bencina so za Trumpa politično občutljive pred novembrskimi kongresnimi volitvami.

Iran si prizadeva v ožini vzpostaviti trajen sistem dovoljenj in pobiranja pristojbin. Ladje je opozoril, naj območja ne prečkajo brez njegove odobritve. V soboto je sporočil, da je po opozorilnem strelu, ki je zadel plovilo na nedovoljeni poti, morski prehod zaprl. V nedeljo naj bi onesposobil še drugo plovilo.

FOTO: Amirhossein Khorgooei/AFP

Indija je sporočila, da po napadu na kontejnersko ladjo GFS Galaxy ob obali Omana pogrešajo njenega državljana. Omanske oblasti so rešile 23 članov posadke. Katar je vsem plovilom, tudi ribiškim in rekreacijskim, priporočil, naj začasno prekinejo dejavnosti.

Iranski organ za ožino Perzijskega zaliva je sporočil, da prehod zaradi »nezakonitih premikov ameriških vojaških sil« trenutno ni mogoč. Dovoljenja naj bi znova izdajali, ko bosta vzpostavljena stabilnost in mir.

ZDA nasprotno trdijo, da Iran ožine ne nadzira in da pomorski promet še poteka. Pomorski informacijski center pod ameriškim vodstvom je ladjam priporočil uporabo razširjene južne poti ob Omanu.

Ameriško Centralno poveljstvo je sporočilo, da so njegove sile napadle 140 iranskih vojaških tarč, v treh nočeh pa skupno več kot 300 ciljev. Namen napadov naj bi bil zmanjšati sposobnost Irana za ogrožanje trgovskih ladij.

Iranska revolucionarna garda je odgovorila z napadi na ameriške objekte in podporno infrastrukturo v Jordaniji, Kuvajtu, Omanu in Katarju. Katar je sporočil, da so bili zaradi padajočih delov izstrelkov ranjeni trije ljudje, med njimi otrok, ter Iran razglasil za pravno odgovornega.

Napadi so sledili sobotnim pogovorom iranskega in omanskega zunanjega ministra o prihodnji ureditvi plovbe skozi ožino. Teheran napoveduje nadaljevanje pogovorov ob sodelovanju Katarja, vendar je glavni iranski pogajalec Mohammad Baqer Qalibaf hkrati sporočil, da je »doba enostranskih dogovorov končana«. »Držite besedo ali pa plačajte ceno,« je zapisal na omrežju X.