Iranski hekerji vdrli v ameriški sistem za nadzor količin nafte?

Ameriški uradniki sumijo, da za vrsto kibernetskih vdorov v sisteme za spremljanje količine goriva v rezervoarjih na bencinskih servisih po več ameriških zveznih državah stojijo iranski hekerji. Po navedbah virov so napadalci izkoristili slabo zaščitene sisteme za avtomatsko merjenje goriva (ATG), ki so bili povezani z internetom brez gesel.

Hekerji naj bi lahko spreminjali prikaze podatkov o količini goriva, ne pa dejanskih zalog. Doslej vdori niso povzročili fizične škode, vendar ameriške oblasti opozarjajo na varnostno tveganje, saj bi lahko takšen dostop teoretično prikril puščanje goriva.

Ameriški preiskovalci Irana še niso dokončno povezali z napadi, saj hekerji niso pustili veliko forenzičnih sledi. Sum pa temelji tudi na preteklih iranskih napadih na energetsko infrastrukturo v ZDA. Če bo povezava potrjena, bi šlo za nov primer pritiska Teherana na ameriško kritično infrastrukturo v času vojne med Iranom, ZDA in Izraelom.

Napadi dodatno povečujejo politični pritisk na administracijo predsednika Donald Trump, saj vojna že vpliva na višje cene goriva v ZDA. Tri četrtine Američanov po anketi CNN meni, da vojna z Iranom negativno vpliva na njihove finance.

Iranske hekerske skupine že dlje časa iščejo slabo zaščitene sisteme ameriške infrastrukture, predvsem v energetiki in vodovodnih omrežjih. Po napadu Hamasa na Izrael oktobra 2023 so ZDA iranske hekerje obtožile tudi napadov na ameriške vodovodne sisteme.

(Ameriške obveščevalne službe sicer ocenjujejo, da Iran kibernetsko še vedno zaostaja za Kitajsko in Rusijo, vendar se je v zadnjih mesecih izkazal za nepredvidljivega in vse bolj agresivnega akterja. FOTO: Afp

Strokovnjaki opozarjajo, da so sistemi ATG ranljivi že več kot desetletje. Iranske skupine naj bi jih kot možno tarčo za motenje delovanja bencinskih servisov omenjale že v internih dokumentih revolucionarne garde leta 2021.

Ameriške obveščevalne službe sicer ocenjujejo, da Iran kibernetsko še vedno zaostaja za Kitajsko in Rusijo, vendar se je v zadnjih mesecih izkazal za nepredvidljivega in vse bolj agresivnega akterja. Od začetka vojne konec februarja naj bi hekerji, povezani s Teheranom, povzročili motnje v ameriških energetskih in vodnih sistemih, vdrli v podjetje za medicinsko opremo Stryker ter objavili zasebna elektronska sporočila direktorja FBI Kasha Patela. Šlo je za več kot 300 elektronskih sporočil iz njegovega osebnega Gmail računa, skupaj s fotografijami iz njegovega zasebnega življenja. Sporočila naj bi nastala med letoma 2010 in 2019. V FBI so marca poudarili, da gre za stare osebne podatke brez povezave z vladnimi informacijami ter da so sprejeli ukrepe za omejitev tveganj. Hekerji so med drugim objavili Patelove fotografije s cigarami, v starodobnem avtomobilu in med fotografiranjem pred ogledalom.

Izraelski uradniki opozarjajo, da Iran vse bolj povezuje kibernetske napade z dezinformacijskimi kampanjami. Hekerji prek Telegrama pogosto pretiravajo o svojih uspehih, objavljajo ukradene podatke in propagandne videe.

Ameriški strokovnjaki pred novimi kongresnimi volitvami opozarjajo tudi na možnost iranskega vplivanja na volitve. Iran je bil že leta 2020 obtožen poskusov zastraševanja ameriških volivcev, leta 2024 pa so iranski hekerji vdrli v Trumpovo volilno kampanjo in medijem posredovali interne dokumente.