Iskanje cilja v smereh razvoja brexita
Namesto več jasnosti se pojavlja čedalje več nejasnosti, nepredvidljivosti in tveganj.
Odpri galerijo
Protest zagovornikov brexita pred britanskim parlamentom. Foto: Reuters
Bruselj – Četudi so v Združenem kraljestvu s parlamentarno zavrnitvijo ločitvenega sporazuma sprejeli prvo rešitev, smeri razvoja brexita ostajajo zapletene in nepregledne. Odgovori na vprašanja so velikokrat odvisni od zornega kota.
Glede na položaj po zavrnitvi sporazuma tak scenarij ni več najbolj verjeten. Vsakršna nadgradnja ločitvenega sporazuma in deklaracije o prihodnjih odnosih je zahtevno politično in tehnično opravilo, ki zahteva svoj čas. Če bo jasna smer procesa in če bo premierka Theresa May imela zaslombo v parlamentu, v EU27 ne bo zadržkov o podaljšanju dveletnega roka, ki se bo iztekel 29. marca. Načeloma podaljšanje ne bi smelo biti le kupovanje časa za britanske notranjepolitične igre, zato bo London svojo prošnjo moral utemeljiti s trdnimi argumenti. To podaljšanje omogoča 50. člen pogodbe o EU, v katerem je urejen postopek izstopa ene od članic. Vseh drugih 27 članic se bo moralo strinjati s tem.
Predstavniki EU in voditelji držav članic so poudarili, da se morajo najprej na Otoku odločiti, kaj sploh hočejo. V ponedeljek naj bi Theresa May predstavila prihodnje načrte v procesu brexita. Za 29. januar sta napovedana razprava in odločanje britanskih poslancev o načrtu B. Med parlamentarci doslej še ni bilo prepoznavne večine za katerokoli od različic brexita, ki so na mizi.
Ne. Sporazum o izstopu ureja samo ločitev (pravice državljanov, finance, meja na irskem otoku). Poleg tega je predvideno obdobje tranzicije do konca leta 2020. Podaljšati ga je mogoče leto ali dve. Takoj po potrditvi sporazuma o brexitu bi se že začeli pogovori o ureditvi prihodnjih odnosov. Glede na dosedanje rdeče črte Londona Združeno kraljestvo ne bi bilo več del carinske unije ali notranjega trga. Tako bi imelo proste roke pri sklepanju trgovinskih sporazumov z drugimi državami in ne bi bilo vezano na pravila notranjega trga. Zaradi tega je vprašanje režima na irski meji posebno zapleteno.
Nič ni izključeno. Velikokrat se zdi realistična rešitev mehki brexit z režimom po zgledu Norveške. A Norveška je del notranjega trga in zaradi tega omogoča prosti pretok delavcev. Če bi Otok ostal del carinske unije, ne bi mogel samostojno sklepati trgovinskih sporazumov s tretjimi državami. To je za radikalne zagovornike brexita nesprejemljivo. V takšnih okoliščinah bi lahko razpisali drugi referendum, sklicali nove volitve, za dlje časa odložili brexit. Še več, do 29. marca lahko britanska vlada prekliče postopek ločitve.
V EU27 predvsem ponavljajo, da morajo najprej počakati na nove britanske predloge. Doseženega sporazuma nočejo odpirati. Negotovo je, kolikšna bo pripravljenost na več popuščanja, da bi izpeljali urejeno ločitev, s katero bi preprečili kaotični brexit. V Bruslju so nakazali pripravljenost na nove, bolj vsebinske pogovore, če bo London spremenil svoje rdeče črte.
V EU in državah članicah potekajo pospešene priprave na ukrepe, s katerimi bi čim bolj ublažili posledice, ki bi sledile kaotični ločitvi. Uresničitev tega črnega scenarija bi sicer prizadela Otok, a v številnih članicah in regijah, ki so tesneje povezane z Združenim kraljestvom, denimo v belgijski Flandriji, že bijejo plat zvona. Pod velikim pritiskom obstaja nevarnost, da bo načeta enotnost, kakršno je EU27 pokazala pri dosedanji obravnavi brexita.
Ena od največjih dilem zadeva volitve v evropski parlament in britansko udeležbo na teh volitvah, če bi bil rok za brexit podaljšan za več mesecev. Evropske volitve bodo od 23. do 26. maja. Nedvoumnega odgovora strokovnjakov na vprašanje, ali bi Združeno kraljestvo moralo sodelovati na volitvah, ni. Če brexit do volitev ne bo izpeljan, bo Velika Britanija polnopravna članica. Britanska udeležba bi sicer temeljito zapletla volitve. Ker v zgodovini še ni bilo izstopa – kaj šele zapletov, povezanih z volitvami –, bo najbrž na koncu morala priti do izraza znamenita kreativnost evropskih pravnikov.
Se bo brexit sploh zgodil 29. marca?
Glede na položaj po zavrnitvi sporazuma tak scenarij ni več najbolj verjeten. Vsakršna nadgradnja ločitvenega sporazuma in deklaracije o prihodnjih odnosih je zahtevno politično in tehnično opravilo, ki zahteva svoj čas. Če bo jasna smer procesa in če bo premierka Theresa May imela zaslombo v parlamentu, v EU27 ne bo zadržkov o podaljšanju dveletnega roka, ki se bo iztekel 29. marca. Načeloma podaljšanje ne bi smelo biti le kupovanje časa za britanske notranjepolitične igre, zato bo London svojo prošnjo moral utemeljiti s trdnimi argumenti. To podaljšanje omogoča 50. člen pogodbe o EU, v katerem je urejen postopek izstopa ene od članic. Vseh drugih 27 članic se bo moralo strinjati s tem.
Je v pripravi nov krog pogajanj?
Predstavniki EU in voditelji držav članic so poudarili, da se morajo najprej na Otoku odločiti, kaj sploh hočejo. V ponedeljek naj bi Theresa May predstavila prihodnje načrte v procesu brexita. Za 29. januar sta napovedana razprava in odločanje britanskih poslancev o načrtu B. Med parlamentarci doslej še ni bilo prepoznavne večine za katerokoli od različic brexita, ki so na mizi.
Se že kaže, v kakšnem razmerju bosta Združeno kraljestvo in EU27 po brexitu?
Ne. Sporazum o izstopu ureja samo ločitev (pravice državljanov, finance, meja na irskem otoku). Poleg tega je predvideno obdobje tranzicije do konca leta 2020. Podaljšati ga je mogoče leto ali dve. Takoj po potrditvi sporazuma o brexitu bi se že začeli pogovori o ureditvi prihodnjih odnosov. Glede na dosedanje rdeče črte Londona Združeno kraljestvo ne bi bilo več del carinske unije ali notranjega trga. Tako bi imelo proste roke pri sklepanju trgovinskih sporazumov z drugimi državami in ne bi bilo vezano na pravila notranjega trga. Zaradi tega je vprašanje režima na irski meji posebno zapleteno.
Kakršni so scenariji prihodnjega razvoja?
Nič ni izključeno. Velikokrat se zdi realistična rešitev mehki brexit z režimom po zgledu Norveške. A Norveška je del notranjega trga in zaradi tega omogoča prosti pretok delavcev. Če bi Otok ostal del carinske unije, ne bi mogel samostojno sklepati trgovinskih sporazumov s tretjimi državami. To je za radikalne zagovornike brexita nesprejemljivo. V takšnih okoliščinah bi lahko razpisali drugi referendum, sklicali nove volitve, za dlje časa odložili brexit. Še več, do 29. marca lahko britanska vlada prekliče postopek ločitve.
Kaj bi si najbolj želela EU?
V EU27 predvsem ponavljajo, da morajo najprej počakati na nove britanske predloge. Doseženega sporazuma nočejo odpirati. Negotovo je, kolikšna bo pripravljenost na več popuščanja, da bi izpeljali urejeno ločitev, s katero bi preprečili kaotični brexit. V Bruslju so nakazali pripravljenost na nove, bolj vsebinske pogovore, če bo London spremenil svoje rdeče črte.
Kaj bo sledilo na kratki rok?
V EU in državah članicah potekajo pospešene priprave na ukrepe, s katerimi bi čim bolj ublažili posledice, ki bi sledile kaotični ločitvi. Uresničitev tega črnega scenarija bi sicer prizadela Otok, a v številnih članicah in regijah, ki so tesneje povezane z Združenim kraljestvom, denimo v belgijski Flandriji, že bijejo plat zvona. Pod velikim pritiskom obstaja nevarnost, da bo načeta enotnost, kakršno je EU27 pokazala pri dosedanji obravnavi brexita.
So na obzorju še kakšni drugi zapleti?
Ena od največjih dilem zadeva volitve v evropski parlament in britansko udeležbo na teh volitvah, če bi bil rok za brexit podaljšan za več mesecev. Evropske volitve bodo od 23. do 26. maja. Nedvoumnega odgovora strokovnjakov na vprašanje, ali bi Združeno kraljestvo moralo sodelovati na volitvah, ni. Če brexit do volitev ne bo izpeljan, bo Velika Britanija polnopravna članica. Britanska udeležba bi sicer temeljito zapletla volitve. Ker v zgodovini še ni bilo izstopa – kaj šele zapletov, povezanih z volitvami –, bo najbrž na koncu morala priti do izraza znamenita kreativnost evropskih pravnikov.
