Iskanje hrane v karanteni
Ameriški znanstveniki načrtujejo prva testiranja cepiva proti koronavirusu na ljudeh.
Odpri galerijo
Nenavadno tihi New York. Foto Barbara Kramžar
New York - Sporočilo na ekranu je bilo nedvoumno: dostava na dom v najbližji trgovini s hrano je zasedena do sredine prihodnjega tedna, podobno so naznanjale druge trgovine v soseščini. Že pred časom smo nakupili nekaj zalog riža, testenin in moke, svežega sadja in zelenjave pa nimamo več. Program, ki naj v dveh urah po spletnem naročilu hrano dobavi pred naša vrata, očitno ne deluje, treba bo v trgovino.
Najbolje bo priti takoj po odprtju, smo si rekli, morda bo tedaj manj ljudi, s seboj pa smo za vsak slučaj vzeli tudi maske in plastične rokavice. Že pred sedmo zjutraj pa se je pred »Whole Foods« na manhattanski tretji aveniji zbrala množica čakajočih, vsi po vrsti brez mask in druge zaščite. S svojo na obrazu sem se počutila malce neumno, a saj Američani pravijo: »Better safe than sorry!« Bolje preveč zaščite kot premalo v času, ko koronavirus trka na vsa vrata. Pred nekaj urami so newyorške oblasti naznanile prvo smrtno žrtev grozljive pandemije. Bolezen je pokopala starejšo meščanko s težavami dihal, a je nevarnost velika tudi za druge.
Ameriška vlada za ponedeljek napoveduje ukinitev letalskega in drugega prometa tudi z Veliko Britanijo in Irsko, potem ko je danes že začela veljati prepoved prometa s celinsko Evropo. V Washingtonu gigantske vsote denarja napovedujejo za zaščito starejših, bolniške zaposlenih, pomoč podjetjem ter še marsikaj in po začetnih nesporazumih in prepirih je videti, da Amerika stopa skupaj kljub velikim zameram predvolilnega obdobja in drugih političnih razlik. To samo kaže, kako nevaren je virus. Zdravniki napovedujejo prepolne bolnišnice že v dobrem tednu dni, testiral se je že tudi predsednik Donald Trump. Strokovnjaki verjamejo, da na vsakega s testi dokazano okuženega pride do petdeset ljudi, ki se okužbe ne zavedajo. To pomeni, da se po državi ta čas sprehaja na deset tisoče ljudi, ki lahko bolezen prenesejo na bolj ranljive.
Tudi Newyorčani upajo, da bodo nekako prestali živi in zdravi, za to pa si je treba zagotoviti dovolj hrane. Police velike dvonadstropne trgovine z živili v moji soseščini se običajno šibijo pod najboljšim, kar lahko ponudijo delikatese tega sveta, v soboto zjutraj pa so bile mnoge od njih še vedno prazne po petkovem nakupovanju. »Kar v škatli pusti!« je eden od zaposlenih priporočil drugemu in res so nakupovalci hitro odnesli vsa jabolka, ki jih je prinesel. Banan je bilo še nekaj, avokadov pa samo pet - tri sem pustila za druge. Odnesli smo tudi predzadnjo steklenico svežega mleka.
New York je bil v soboto dopoldne tišji kot običajno ob tem času, celo na velikih avenijah je bilo manj prometa kot sicer, pa čeprav so manj obiskane tudi postaje podzemne železnice, ki običajno prevažajo milijone. V toplem spomladanskem soncu pa so meščani še naprej sprehajali pse ali sedeli v gostilnah z mizami na pločnikih, očitno v veri, da je na svežem zraku nevarnost manjša. Tesneje sem si pričvrstila masko. »To je samo preventiva!« sem pomirila blagajničarko, ki je v vrečko nalagala nakupljeno sadje in zelenjavo. Zelja ni bilo več ali še ne, mogoče lahko res naročimo dobavo na dom? Imamo izbiro. Blagajničarka je nima. Ne more delati od doma, kjer jo, kot je povedala, zaradi zaprte šole čaka hčerka.
Najbolje bo priti takoj po odprtju, smo si rekli, morda bo tedaj manj ljudi, s seboj pa smo za vsak slučaj vzeli tudi maske in plastične rokavice. Že pred sedmo zjutraj pa se je pred »Whole Foods« na manhattanski tretji aveniji zbrala množica čakajočih, vsi po vrsti brez mask in druge zaščite. S svojo na obrazu sem se počutila malce neumno, a saj Američani pravijo: »Better safe than sorry!« Bolje preveč zaščite kot premalo v času, ko koronavirus trka na vsa vrata. Pred nekaj urami so newyorške oblasti naznanile prvo smrtno žrtev grozljive pandemije. Bolezen je pokopala starejšo meščanko s težavami dihal, a je nevarnost velika tudi za druge.
New York – Ameriški znanstveniki že čez nekaj dni načrtujejo prva testiranja cepiva proti koronavirusu na ljudeh. Pri podjetju Moderna iz Massachusettsa po medijskih poročilih pravijo, da so uspeli preskočiti obdobje testiranja na živalih: namesto injiciranja oslabljenega patogena ali njegovih proteinov v telo, da ga imunski sistem lahko napade, gensko spremenjene nukleidne kisline cepiva človekovemu imunskemu sistemu naročijo ustvarjanje proteinov, podobnih virusovim. Cepivo bodo najprej preizkusili na zdravih prostovoljcih, če se bo izkazalo za varno, pa kmalu tudi na drugih.
Prazne police v trgovini z živili. Foto Barbara Kramžar
Ameriška vlada za ponedeljek napoveduje ukinitev letalskega in drugega prometa tudi z Veliko Britanijo in Irsko, potem ko je danes že začela veljati prepoved prometa s celinsko Evropo. V Washingtonu gigantske vsote denarja napovedujejo za zaščito starejših, bolniške zaposlenih, pomoč podjetjem ter še marsikaj in po začetnih nesporazumih in prepirih je videti, da Amerika stopa skupaj kljub velikim zameram predvolilnega obdobja in drugih političnih razlik. To samo kaže, kako nevaren je virus. Zdravniki napovedujejo prepolne bolnišnice že v dobrem tednu dni, testiral se je že tudi predsednik Donald Trump. Strokovnjaki verjamejo, da na vsakega s testi dokazano okuženega pride do petdeset ljudi, ki se okužbe ne zavedajo. To pomeni, da se po državi ta čas sprehaja na deset tisoče ljudi, ki lahko bolezen prenesejo na bolj ranljive.
Tudi Newyorčani upajo, da bodo nekako prestali živi in zdravi, za to pa si je treba zagotoviti dovolj hrane. Police velike dvonadstropne trgovine z živili v moji soseščini se običajno šibijo pod najboljšim, kar lahko ponudijo delikatese tega sveta, v soboto zjutraj pa so bile mnoge od njih še vedno prazne po petkovem nakupovanju. »Kar v škatli pusti!« je eden od zaposlenih priporočil drugemu in res so nakupovalci hitro odnesli vsa jabolka, ki jih je prinesel. Banan je bilo še nekaj, avokadov pa samo pet - tri sem pustila za druge. Odnesli smo tudi predzadnjo steklenico svežega mleka.
Zgodnje jutranje čakanje na odprtje trgovine. Foto Barbara Kramžar
New York je bil v soboto dopoldne tišji kot običajno ob tem času, celo na velikih avenijah je bilo manj prometa kot sicer, pa čeprav so manj obiskane tudi postaje podzemne železnice, ki običajno prevažajo milijone. V toplem spomladanskem soncu pa so meščani še naprej sprehajali pse ali sedeli v gostilnah z mizami na pločnikih, očitno v veri, da je na svežem zraku nevarnost manjša. Tesneje sem si pričvrstila masko. »To je samo preventiva!« sem pomirila blagajničarko, ki je v vrečko nalagala nakupljeno sadje in zelenjavo. Zelja ni bilo več ali še ne, mogoče lahko res naročimo dobavo na dom? Imamo izbiro. Blagajničarka je nima. Ne more delati od doma, kjer jo, kot je povedala, zaradi zaprte šole čaka hčerka.
New York – Ameriški znanstveniki že čez nekaj dni načrtujejo prva testiranja cepiva proti koronavirusu na ljudeh. Pri podjetju Moderna iz Massachusettsa po medijskih poročilih pravijo, da so uspeli preskočiti obdobje testiranja na živalih: namesto injiciranja oslabljenega patogena ali njegovih proteinov v telo, da ga imunski sistem lahko napade, gensko spremenjene nukleidne kisline cepiva človekovemu imunskemu sistemu naročijo ustvarjanje proteinov, podobnih virusovim. Cepivo bodo najprej preizkusili na zdravih prostovoljcih, če se bo izkazalo za varno, pa kmalu tudi na drugih.
Maska poleg ključa in nakupovalne vreče. Foto Barbara Kramžar
