Iskanje letala AirAsie se nadaljuje, na delu tudi potapljači

Džakarta − Močni tokovi so reševalne ekipe prisilili, da so še bolj razširile območje iskanja pogrešanega letala družbe AirAsia, ki je, domnevno zaradi slabega vremena, s 162 potniki in člani posadke pred dobrim tednom dni strmoglavilo v Javansko morje.

Prizadevanja, da bi dosegli razbitine letala in črni skrinjici, še naprej otežuje vreme, kljub temu pa so se potapljači med kratkim obdobjem bolj mirnih razmer spustili na dno Javanskega morja. »Čas je ključnega pomena,« je za agencijo AP dejal vodja indonezijske agencije za iskanje in reševanje Suryadi B. Supriyadi, a dodal, da se je z vremenom težko boriti. Iskalne ekipe so doslej našle le 37 trupel. Približno 167 kilometrov od otoka Borneo so ladje s pomočjo sonarjev v plitvi vodi locirale tudi pet velikih delov letala, še vedno pa niso našli črnih skrinjic, ki sta ključni za odkritje, kaj je povzročilo tragedijo.

Kot smo že poročali, je airbus A320-200 družbe AirAsia z mednarodnega letališča Juanda v mestu Surabaya na vzhodu otoka Java vzletel v nedeljo, 28. decembra, malo pred pol šesto uro zjutraj po lokalnem času. Kontrolorji letenja v Džakarti so stik z njim izgubili približno uro po vzletu, ob 6.17 po lokalnem času, ko jih je pilot prosil za dovoljenje, da se nekoliko oddalji od predvidene poti leta in se dvigne nad nevihtne oblake na območju. Kontrolorji so spremembo poti odobrili, prošnji za dvig na višjo višino pa niso mogli nemudoma ugoditi, saj je prav takrat tam že letelo več drugih letal. Ko se je območje sprostilo in bi pilotovo prošnjo za dvig nad nevihtne oblake lahko odobrili, je letalo že izginilo z radarjev, pri čemer pred tem ni oddalo klica v sili.

Ostanke letala so že nekaj dni pozneje našli v morju približno 160 kilometrov jugozahodno od indonezijskega kraja Pangkalan Bun na otoku Borneo oziroma nekaj sto kilometrov vzhodneje od začrtane poti leta QZ8501.

Glede na poročilo indonezijske meteorološke agencije BMKG je imelo ključno vlogo pri tragediji vreme. BMKG je svoje domneve utemeljila na infrardečih satelitskih posnetkih, ki kažejo, da je letalo v času strmoglavljenja letelo skozi oblake s temperaturo od minus 80 do minus 85 stopinj Celzija, zato domnevajo, da je zaledenitev povzročila zastoj motorjev. BMKG pri tem opozarja, da je to verjetno le ena od možnih razlag tragedije. Zakaj podobnih težav niso imela druga letala, ki so prav tako letela na tem območju, ni znano.