Istanbulsko tožilstvo vložilo obtožnice za umor Džamala Hašodžija
Prestolonaslednik Mohamed bin Salman, domnevni naročnik novinarjevega umora, ni na seznamu obtoženih.
Odpri galerijo
Savdski konzulat v Istanbulu. FOTO: Reuters
Iz pisarne istanbulskega tožilstva so danes zjutraj sporočili, da so pripravili obtožnico proti dvajsetim osumljencem za okrutni umor savdskega novinarja Džamala Hašodžija pred poldrugim letom. Vsi osumljenci seveda prihajajo iz Savdske Arabije in so tesno povezani s savdskim dvorom. Natančneje – s savdskim prestolonaslednikom in že vsaj tri leta dejanskim vladarjem države princem Mohamedom bin Salmanom.
2. oktobra 2018 se je savdski novinar, ki je med drugim sodeloval z Washington Postom in spletnim portalom Middle East Eye, oglasil na konzulatu Savdske Arabije v Istanbulu. Njegov obisk je bil vnaprej dogovorjen – Hašodži je prišel po dokumente, ki jih je potreboval za poroko. Savdski dvor je z Mohamedom bin Salmanom na čelu v želji po maščevanju – eksekuciji – le čakal na takšno priložnost.
Na dan umora je v Istanbul iz Riada prispela savdska morilska ekipa. Z letališča so nemudoma odšli na konzulat, kjer so pripravili »vse potrebno« za umor. Ko je Džamal Hašodži, ki je bil tudi državljan Združenih držav, v popoldanskih urah vstopil v poslopje konzulata, so ga nemudoma odpeljali v posebno sobo. Najprej so ga mučili, nato pa razkosali. Njegovo razkosano truplo so morilci – agentje savdskega režima – s seboj odpeljali nazaj v zalivsko kraljevino. Savdski klavci so svoje delo sicer opravili, a izjemno površno. Za seboj so pustili veliko sledi.
Turška varnostno-obveščevalna služba MIT je nemudoma zaznala »nenavadno dogajanje«. Informacije o umoru so še isti večer prišle v javnost. Med Turčijo in Savdsko Arabijo, ki sta se že dlje časa borili za primat v sunitskem delu islamskega sveta, je izbruhnil hud diplomatski spor. Padale so obtožbe, a dejstva so bila preprosto preveč očitna. Vsakomur, ki vsaj površno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu ali pozna dinamiko (ne le) političnega življenja v Savdski Arabiji, je bilo jasno, da umor (niti ne zares hudega) kritika režima ne bi bil mogoč brez neposrednega ukaza Mohameda bin Salmana – kronski princ je zaradi svojega vpliva, nafte in orožarskih nakupov ostal globalno nedotakljiv.
Tudi na turškem seznamu obtoženih za umor ni mogoče najti prinčevega imena. Se pa, med drugimi, na seznamu nahajata dva njegova najbližja sodelavca in zaupnika – nekdanji pomočnik savdske varnostno-obveščevalne službe Ahmed al Asiri in zloglasni dvorni svetovalec in »spin-doctor« Saud al Hatani.
Turška obtožnica 20 Savdijcev bremeni »izvedbe vnaprej načrtovanega umora s pošastnim naklepom«, tožilci pa so jo sestavili na podlagi analize telefonskih pogovorov med vpletenimi, izjavami prič ter analize Hašodžijevega mobilnega telefona in prenosnega računalnika. Da je za novinarjevo smrt neposredno odgovoren sam vrh savdskega dvora, sta sicer potrdili tudi ločeni preiskavi Združenih narodov in Cie.
Savdski dvor, ki je umor Hašodžija pripisal »umazanim elementom« in decembra lani zaradi umora na smrt obtožil pet ljudi, tri pa na zaporno kazen, obenem pa zavrgel obtožbe proti Hataniju in Asiriju, se na potezo istanbulskega tožilstva za zdaj ni odzval.
2. oktobra 2018 se je savdski novinar, ki je med drugim sodeloval z Washington Postom in spletnim portalom Middle East Eye, oglasil na konzulatu Savdske Arabije v Istanbulu. Njegov obisk je bil vnaprej dogovorjen – Hašodži je prišel po dokumente, ki jih je potreboval za poroko. Savdski dvor je z Mohamedom bin Salmanom na čelu v želji po maščevanju – eksekuciji – le čakal na takšno priložnost.
Na dan umora je v Istanbul iz Riada prispela savdska morilska ekipa. Z letališča so nemudoma odšli na konzulat, kjer so pripravili »vse potrebno« za umor. Ko je Džamal Hašodži, ki je bil tudi državljan Združenih držav, v popoldanskih urah vstopil v poslopje konzulata, so ga nemudoma odpeljali v posebno sobo. Najprej so ga mučili, nato pa razkosali. Njegovo razkosano truplo so morilci – agentje savdskega režima – s seboj odpeljali nazaj v zalivsko kraljevino. Savdski klavci so svoje delo sicer opravili, a izjemno površno. Za seboj so pustili veliko sledi.
Turška varnostno-obveščevalna služba MIT je nemudoma zaznala »nenavadno dogajanje«. Informacije o umoru so še isti večer prišle v javnost. Med Turčijo in Savdsko Arabijo, ki sta se že dlje časa borili za primat v sunitskem delu islamskega sveta, je izbruhnil hud diplomatski spor. Padale so obtožbe, a dejstva so bila preprosto preveč očitna. Vsakomur, ki vsaj površno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu ali pozna dinamiko (ne le) političnega življenja v Savdski Arabiji, je bilo jasno, da umor (niti ne zares hudega) kritika režima ne bi bil mogoč brez neposrednega ukaza Mohameda bin Salmana – kronski princ je zaradi svojega vpliva, nafte in orožarskih nakupov ostal globalno nedotakljiv.
Brutalni umor in »operetno« sojenje
Tudi na turškem seznamu obtoženih za umor ni mogoče najti prinčevega imena. Se pa, med drugimi, na seznamu nahajata dva njegova najbližja sodelavca in zaupnika – nekdanji pomočnik savdske varnostno-obveščevalne službe Ahmed al Asiri in zloglasni dvorni svetovalec in »spin-doctor« Saud al Hatani.
Turška obtožnica 20 Savdijcev bremeni »izvedbe vnaprej načrtovanega umora s pošastnim naklepom«, tožilci pa so jo sestavili na podlagi analize telefonskih pogovorov med vpletenimi, izjavami prič ter analize Hašodžijevega mobilnega telefona in prenosnega računalnika. Da je za novinarjevo smrt neposredno odgovoren sam vrh savdskega dvora, sta sicer potrdili tudi ločeni preiskavi Združenih narodov in Cie.
Savdski dvor, ki je umor Hašodžija pripisal »umazanim elementom« in decembra lani zaradi umora na smrt obtožil pet ljudi, tri pa na zaporno kazen, obenem pa zavrgel obtožbe proti Hataniju in Asiriju, se na potezo istanbulskega tožilstva za zdaj ni odzval.
