Italija med bančno luknjo in velikim javnim dolgom

Si lahko država sploh privošči povečanje javne porabe in znižanje davkov, ki ju obljublja verjetna vladna koalicija?
Objavljeno
23. maj 2018 06.30
Posodobljeno
23. maj 2018 16.36
Italijanska koalicija, ki se ­oblikuje, na eni strani cilja­ na ­povečano javno porabo in na drugi na znižanje davkov.­ Kombinacija teh ukrepov­ je ­realno gledano skorajda ­neizvedljiva, saj bi to katapultiralo že tako ogromen javni dolg.

Za razliko od Grčije je Italija med pomembnejšimi gospodarstvi EU, zato si Evropa ne more privoščiti njenega zloma. Prav to je glavna moč Italije v pogajanjih z evropskimi institucijami.

image
Gospodarska rast Italije INFOGRAFIKA: Delo/Eurostat


Lani je imela ta država drugi največji javni dolg za Grčijo, peti največji proračunski primanjkljaj za Španijo, Portugalsko, Romunijo in Francijo. Ob tem pa tudi drugo najskromnejšo gospodarsko rast med članicami EU za Grčijo in četrto najvišjo stopnjo brezposelnosti za Grčijo, Španijo in Hrvaško.
 

Kopičenje slabih posojil


Povrhu vsega ima država velike ­težave z bančnim sistemom. Več kot petino, natančneje, 21 odstotkov posojil v italijanskem sistemu je slabih. Slabi bančni portfelji zavirajo posojilno aktivnost, kar vpliva na naložbe in seveda zaposlovanje. Vse to se kaže v skromni gospodarski rasti.

Italijanski bančni sistem je dolgo vztrajal v slabih razmerah in se reševal z dokapitalizacijami, leta 2016, ko je najstarejša italijanska banka in četrta največja banka po bilančni vsoti, Monte dei Pasci di Siena, padla na evropskem bančnem stresnem testu, pa je počilo. Konec leta 2016 je banka po neuspeli dokapitalizaciji zaprosila za državno pomoč. Italija je takrat imela pripravljenih 20 milijard evrov za morebitne dokapitalizacije velikih italijanskih bank. Poleg Monte dei Pasci so se zlomile še Banca Popolare di Vicenza in Veneto Banca, ki sta v postopku likvidacije.
 

Sanacija predpogoj za spodbude


Brezposelnost je v Italiji med višjimi v EU – 11,2-odstotna, a v splošnem je še obvladljiva. Vrh je dosegla leta 2014 pri 12,7 odstotka, zadnja tri leta pa se znižuje. Vendar se je zaradi skromne rasti delovnih mest brezposelnost med mladimi opazno povečala, je več kot ­30-odstotna.

Smer italijanskih gospodarskih ukrepov je težko napovedati. Če bi se oblikovala stabilna vlada, bo ne glede na zdajšnje cilje prvi ukrep sanacija bančnega sistema. Šele nato se bo lahko posvetila ukrepom za spodbujanje gospodarstva in večanju potrošnje prebivalcev.

Javni dolg Italije je bil po podatkih Eurostata konec lanskega leta 131,8 odstotka BDP. Lani se je v deležu BDP nekoliko zmanjšal, kar pomeni, da dolg v evrih narašča. Treba je opozoriti, da je italijanska javna poraba že med višjimi v EU in znaša 48,9 odstotka BDP. Za primerjavo: javna poraba Slovenije je lani znašala 43,1, Nemčije pa 43,9 odstotka BDP. Seveda je ključna težava, kam je šel denar. Italija za obresti javnega dolga plača celo več kot Grčija (ta ima poseben status zaradi sanacije), kar 3,8 odstotka BDP je lani šlo za plačila obresti. Za primerjavo: dobra milijarda evrov, ki jih je za obresti lani plačala Slovenija, pomeni 2,5 odstotka BDP.

image
Javni dolg Italije INFOGRAFIKA: Delo/Eurostat


Ob 2,3-odstotnem proračunskem primanjkljaju je strošek financiranja javne blagajne druga težava, ki jo bo morala rešiti nova italijanska vlada, preden se bo lotila spodbujevalnih ukrepov. Pri tem je treba opozoriti, da je bila italijanska gospodarska rast lani vsega 1,5-odstotna, kar je le malo več od Grčije, ki je še vedno na začelju evropske osemindvajseterice. Zadnje krizno leto je tako kot Slovenija doživela leta 2013, a zatem ni imela niti enega gospodarsko uspešnega leta.

Počasno gospodarsko okrevanje našo zahodno sosedo vse bolj potiska na začelje razvitih evropskih gospodarstev. Po podatkih MDS je lani Španija že ujela Italijo po BDP na prebivalca ob upoštevanju kupne moči. V petih letih bi jo lahko ujela tudi Slovenija.