Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

V Italiji referendum o pravosodni reformi, preizkus za premierko Meloni

Meloni reformo, ki bi korenito spremenila pravosodni sistem, označuje za zgodovinski mejnik. Za opozicijo je sporna.
Reforma spada med osrednje točke programa vladne koalicije premierke Meloni. FOTO: Piero Cruciatti/AFP
Reforma spada med osrednje točke programa vladne koalicije premierke Meloni. FOTO: Piero Cruciatti/AFP
STA
22. 3. 2026 | 08:39
22. 3. 2026 | 08:43
2:44

Italijani bodo danes in v ponedeljek na referendumu odločali o reformi pravosodja, ki sta jo že potrdila oba domova parlamenta. Gre za preizkus za italijansko premierko Giorgio Meloni po treh letih in pol na položaju. Meloni reformo, ki bi korenito spremenila pravosodni sistem, označuje za zgodovinski mejnik za Italijo, za opozicijo je sporna.

Spremembe, ki med drugim prinašajo ločitev poklicne poti sodnikov in tožilcev, v parlamentu niso prejele dvotretjinske večine, zaradi česar je glede na italijansko ustavo pred uveljavitvijo potrebna še potrditev na referendumu.

Izid bo veljal glede na udeležbo

Volišča so danes odprta od 7. do 23. ure, v ponedeljek pa od 7. do 15. ure. Izid referenduma bo veljal ne glede na volilno udeležbo. Če bo več glasov za reformo, bo stopila v veljavo, sicer bo zavrnjena.

Rezultat je sicer težko napovedati, bo pa predvidoma tesen. Glede na nedavne javnomnenjske raziskave sta namreč deleža zagovornikov in nasprotnikov reforme dokaj izenačena, na izid pa bo najverjetneje odločilno vplivala volilna udeležba.

Reforma spada med osrednje točke programa vladne koalicije premierke Meloni.

Meloni kot cilj reforme navaja več preglednosti, neodvisnost in jasno delitev vlog v kazenskih postopkih. Spremembam nasprotuje levosredinska opozicija in veliko sodnikov, ki se bojijo, da bo reforma dejansko oslabila neodvisnost sodstva ter omogočila vpliv vlade na tožilce pri odločanju o pregonu kaznivih dejanj. FOTO: Stefano Rellandini/AFP
Meloni kot cilj reforme navaja več preglednosti, neodvisnost in jasno delitev vlog v kazenskih postopkih. Spremembam nasprotuje levosredinska opozicija in veliko sodnikov, ki se bojijo, da bo reforma dejansko oslabila neodvisnost sodstva ter omogočila vpliv vlade na tožilce pri odločanju o pregonu kaznivih dejanj. FOTO: Stefano Rellandini/AFP

Spremembe prinašajo zlasti ločitev poklicne poti tožilcev in sodnikov, tako da prehajanje med funkcijama v nasprotju s trenutno ureditvijo ne bo več mogoče. Tudi organ, ki med drugim bdi nad imenovanji, bo po novem za oba poklica ločen.

Da bi se izognili političnemu vplivu na vrhovne sodne svete, sodniki in tožilci ne bi bili več izvoljeni vanje, temveč bi bili izbrani z žrebom, s čimer naj bi preprečili tudi vpliv interesnih skupin. Laični predstavniki pa naj bi bili v skladu z reformo še naprej voljeni v parlamentu ali bi jih imenoval predsednik države.

Oslabitev neodvisnosti sodstva?

Meloni kot cilj reforme navaja več preglednosti, neodvisnost in jasno delitev vlog v kazenskih postopkih. Spremembam nasprotuje levosredinska opozicija in veliko sodnikov, ki se bojijo, da bo reforma dejansko oslabila neodvisnost sodstva ter omogočila vpliv vlade na tožilce pri odločanju o pregonu kaznivih dejanj.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine