Iz Burme zbežalo skoraj 90.000 pripadnikov skupnosti Rohingja

Od 25. avgusta, ko je v zvezni državi Rahine ponovno izbruhnilo nasilje, je iz Burme v sosednji Bangladeš zbežalo že 87.000 ljudi, večinoma pripadnikov muslimanske manjšine Rohingja, so danes sporočili iz Združenih narodov (ZN), piše slovenska tiskovna agencija STA.

Samo konec tedna je iz pretežno budistične Burme zbežalo več kot 20.000, dodatnih 20.000 ljudi pa se jih je zbralo na meji med Bangladešem in zvezno državo Rahine, kjer čakajo, da bodo lahko prestopili mejo, še piše v poročilu ZN, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Ob najnovejšem valu nasilja, ki je med uporniki in burmansko vojsko izbruhnilo 25. avgusta, po tem, ko so pripadniki Arakan Rohingya Salvation Army (ARSA) izvedli več napadov na policijske enote, je Bangladeš okrepil svoj nadzor na mejah. Ne glede na to so v zadnjih dneh čez mejo začeli spuščati begunce, kar potrjuje tudi poročilo ZN.

Gre za najhujše medversko nasilje v državi v zadnjih letih, v keterem se burmanske varnostne sile in muslimanski uporniki medsebojno krivijo za poboje in požiganja vasi. V nasilju je bilo doslej ubitih najmanj 400 ljudi, zgodbe beguncev pa so naravnost pretresljive. Kot poročajo tuji mediji, ti pred nasiljem pogosto bežijo brez vsega, mnogi niso jedli že več dni, nekateri so ranjeni, med begunci so tudi nosečnice, matere z novorojenčki in starejši.

Številne vasi, kjer živijo pripadniki skupnosti Rohingja, so v plamenih. Foto: AFP

Pozivi burmanskim oblastem k zajezitvi nasilja

Medtem ko burmanska vlada preučuje predlog rešitve situacije v zvezni državi Rahine, ki ga je pripravila skupina pod vodstvom nekdanjega generalnega sekretarja ZN Kofija Anana, sta predsednico države Aung San Su Či k ukrepanju pozvali tudi nobelovka Malala Yousafzai in posebna poročevalka ZN Janghi Li. Ocenila je, da je tokratno nasilje hujše od tistega, ki je v zvezni državi izbruhnilo oktobra, njene ugotovitve navaja britanski BBC.

Tako ali drugače so svoje nestrinjanje z (ne)delovanjem aktualnih burmanskih oblasti izrazile tudi države v regiji. Molotovka je priletela pred burmansko ambasado v indonezijski prestolnici, protesti pa se nadaljujejo tudi ob današnjem srečanju indonezijskega zunanjega ministra Retna Marsudija s predstavniki burmanske vojske in Aung San Su Či o možnostih zajezitve krize.

Medtem ko sta svojo zaskrbljenost zaradi nasilja v zvezni državi Rahine izrazila pakistan in Malezija, so Maldivi napovedali zaostritev gospodarskih odnosov z Burmo, v Kirgizistanu pa so odpovedali nogometno tekmo z burmanskim moštvom zaradi napovedanih protestov, še navaja omenjeni britanski medij.

K zaustavitvi nasilja nad muslimansko skupnostjo v Burmi pozivajo tudi v Indoneziji. Foto: Chaideer Mahyuddin/AFP

Po besedah Združenih narodov je ljudstvo Rohingja eno izmed najbolj preganjanih na svetu. V Burmi uradno niso priznani kot manjšina, burmanske oblasti jih namreč obravnavajo kot nezakonite priseljence iz Bangladeša. Zanikajo jim državljanske pravice, saj mnogi izmed njih nimajo dokumentov, ki bi potrjevali, da so njihovi predniki živeli v Burmi pred letom 1948, torej pred osamosvojitvijo države, prav tako ne govorijo nobenega izmed uradnih jezikov Burme. Omejeno je njihovo gibanje, enako velja za njihove možnost dela, dostopa do šolskih in zdravstvenih storitev.

Ocenjujejo, da v Bangladešu živi skoraj pol milijona pripadnikov skupnosti Rohingja. Kot nepodpisnik konvencije o statusu beguncev Bangladeš vztrajno zavrača njihovo registracijo, zato ne morejo zaprositi za azil.