Rusija ZDA obtožuje sovražnih dejanj in napoveduje povračilne ukrepe
18.00 Nemška zunanja ministrica: Ne bomo dovolili, da bi ruska agresija pogreznila svet v lakoto
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock in njen ameriški kolega Antony Blinken sta se na danes ob mednarodni konferenci o zanesljivi preskrbi s hrano v Berlinu strinjala, da je potrebno skupaj storiti več za reševanje grozeče lakote, ki je posledica vojne v Ukrajini, in dodala, da imajo bogatejše države glede tega posebno odgovornost.
»Naše sporočilo je jasno. Ne bomo dovolili, da bi ruska agresija pogreznila svet v lakoto. Ukrepamo skupaj,« je dejala Baerbockova. Poudarila je, da imajo industrijsko najmočnejše države na svetu posebno odgovornost, da lakoto rešujejo, kljub temu, da je ta posledica ruske invazije na Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zunanja ministrica je opozorila še, da članice skupine G7 skupaj z mednarodnimi zaveznicami opazujejo, kako Rusija s svojo cinično žitno vojno namerno zvišuje cene hrane, da bi s tem destabilizirala celotne države.
Blinken pa se je Nemčiji zahvalil za vodilno vlogo pri tem vprašanju. »Edini razlog za lakoto je ruska agresija na Ukrajino in blokada izvoza pšenice in druge hrane iz Ukrajine,« je dejal.
17.45 Na Poljsko vstopilo več Ukrajincev, kot se jih je vrnilo
Število Ukrajincev, ki so vstopili na Poljsko, je znova preseglo število tistih, ki so se vračali v Ukrajino, s čimer se je obrnil mesec dni trajajoč trend, so danes na Twitterju zapisali pri poljski mejni straži. V četrtek je na Poljsko iz Ukrajine vstopilo 27.500 ljudi, v nasprotni smeri pa je mejo prečkalo 24.400 ljudi.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je spremembo opazila tudi ukrajinska mejna straža in sporočila, da je v četrtek Ukrajino prek njenih zahodnih meja zapustilo 45.000 ljudi. V Ukrajino jih je vstopilo še 40.000, od tega 37.000 ukrajinskih državljanov.
Po besedah Natalije Pančenko, vodje državljanske pobude v podporo Ukrajini Euromajdan Varšava, je do spremembe prišlo ob nenehnem ruskem bombardiranju ukrajinskih mest in uničevanju infrastrukture, vključno z naftno rafinerijo Kremenčuk, zaradi česar je na tisoče ljudi ostalo brez dela.
»Sčasoma lahko tudi največji uporniki izgubijo živce,« je dejala za francosko tiskovno agencijo AFP. Pančenkova je sicer poudarila, da ne pozna natančnega razloga za nedavno povečanje števila prihodov.
16.55 Zelenski: Ukrajina ni tamponsko območje med Zahodom in Rusijo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v video nagovoru znova pozdravil podelitev statusa kandidatke za vstop v EU njegovi domovini. Ob tem je poudaril, da Ukrajina ni tamponsko območje med Zahodom in Rusijo, temveč prihodnja enakopravna partnerica držav članic EU.
»Ukrajina ni most ali blazina med Zahodom in Rusijo, ni tamponsko območje med Evropo in Azijo, ni območje vpliva, ni siva cona in ni tranzitna država,« je v nagovoru dejal Zelenski. Ob tem je poudaril evropsko prihodnost svoje domovine.
16.20 Rusija je ZDA obtožila sovražne dejavnosti
Rusija je ZDA danes obtožila sovražnih dejanj in dejala, da bo sprejela potrebne ukrepe. »ZDA naj bi po lastnih besedah vedno stremele k diplomatski rešitvi, vendar ne moremo mimo dejstva, da takšnim izjavam nasprotujejo z vse bolj sovražnimi dejanji,« je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.
Po navedbah Zaharove, ki jih je povzela nemška tiskovna agencija dpa, so bile omejitve tranzitnega prometa, ki jih je Litva sprejela za rusko eksklavo Kaliningrad ob Baltskem morju, uvedene na očitno pobudo in prigovarjanje ZDA.
Tako kot EU so tudi ZDA po ruski invaziji na Ukrajino uvedle obsežne sankcije proti Rusiji. Po besedah Zaharove obstajajo vsi razlogi za domnevo, da se ZDA poskušajo z Rusijo pogovarjati s pozicije moči.
»Sprejeli bomo ustrezne sklepe in potrebne ukrepe,« je dejala Zaharova, ob tem pa ni navedla nobenih podrobnosti.
13.13 Rusija podelitev statusa kandidatk za članstvo označila za notranjo zadevo EU
Ruske oblasti so danes odločitev voditeljev Evropske unije, da se Ukrajini in Moldaviji podeli status kandidatk za članstvo v EU, označile za notranjo zadevo Evrope, ki za Rusijo ne predstavlja tveganja. Hkrati so iz Moskve Zahod obtožili, da želi voditi vojno proti Rusiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»To je notranja zadeva Evrope,« je novinarjem dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in dodal, da je za Moskvo pomembno, da proces širitve EU ne prinese dodatnih težav v odnosih kandidatk do Rusije. O podelitvi statusa kandidatke Moldaviji je dejal, da si nekdanja sovjetska država želi postati evropska bolj kot Evropejci sami. »Zdi se jim, da bolj ko bodo protiruski, bolj jih bodo Evropejci imeli radi,« je še dodal.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov meni, da proces približevanja Ukrajine in Moldavije EU za Rusijo ne predstavlja nobenega tveganja, saj da to ni vojaška zveza. Pri tem je spomnil, da tudi predsednik Vladimir Putin temu ne nasprotuje. Vseeno pa je EU in zvezo Nato obtožil, da želita voditi vojno proti Rusiji, kot so to v svojem času počeli nacisti. »Hitler je združil velik del Evrope v vojno proti Sovjetski zvezi. Danes EU in Nato sestavljata takšno sodobno koalicijo za boj in v veliki meri za vojno proti Rusiji,« je dejal med obiskom Azerbajdžana.
10.10 Pristanišče na Reki zasuto s poizvedbami za pretovarjanje žita iz Ukrajine
Reško pristanišče zaradi ruske blokade črnomorskih pristanišč prejema vse več zahtevkov za pretovarjanje žita iz Ukrajine. Če bi imeli večje zmogljivosti, bi lahko sprejeli trikrat več žita, kot ga zdaj, je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina navedel predsednik uprave reškega pristanišča Duško Grabovac.
»Pritisk je ogromen. Prihaja nova žetev, ukrajinski silosi pa so polni,« je ta teden v Rigi ob vrhu Pobude treh morij dejal Grabovac. Ruska mornarica namreč kot odgovor na gospodarske sankcije EU proti Rusiji blokira pristanišča, iz katerih je Ukrajina izvažala žitarice. Trgovci zato iščejo alternativne poti, med katerimi je tudi Reka.
»Poizvedbe so vsakodnevne. Pri tem je treba upoštevati zmogljivost silosa v Luki Reka, ki znaša 55.000 ton,« je povedal Grabovac in dodal, da bi bili glede na povpraševanje polni, tudi če bi imeli trikrat večje zmogljivosti. Po besedah predsednika uprave reškega pristanišča je problem tudi pomanjkanje vagonov, zato iščejo druge načine pretovarjanja. Med njimi so velike vreče, zabojniki in barke, ki potujejo od Romunije do Reke.
Žito bo kmalu začelo prihajati v to hrvaško mesto, prednost pa bodo imeli tisti trgovci, ki ga bodo lahko hitreje odpeljali, da bodo sprostili prostor za novega. Poleg tega da morajo v Luki Reka izpolniti tudi potrebe dosedanjih strank, jih omejujejo tudi dela v pristanišču, zato v drugi polovici leta ne bodo sprejemali ladij, težjih od 15.000 ton.
9.50 Nemški regulator svari pred popolno prekinitvijo dobave ruskega plina
Predsednik nemške zvezne agencije za omrežje Klaus Müller je za nemško televizijo ARD danes dejal, da obstaja možnost, da bi Rusija v celoti prekinila dobavo plina Nemčiji. Kot je poudaril, agencija ne more izključiti te možnosti, zato so se že pripravili na več različnih scenarijev.
»Večina scenarijev ni lepih in se končajo ali s premalo plina ob koncu zime ali celo, kar bi bila res zelo težka situacija, s premalo plina jeseni ali pozimi,« je po navedbah nemške tiskovne agencije DPA dejal Müller. Rusija je v zadnjih tednih že nekoliko znižala količino dobavljenega plina Nemčiji po plinovodu Severni tok 1, kar povzroča precej nervoze v gospodarstvu in politiki, saj naj bi 11. julija zaradi vzdrževanja popolnoma zaprli plinovod.
Vsakoletna vzdrževalna dela običajno potekajo več dni, letos pa se pojavljajo skrbi, da Rusija po koncu del plinovoda sploh ne bo več zagnala nazaj. V četrtek je sicer nemška vlada prešla v drugo od treh faz izrednega načrta za zagotovitev preskrbe s plinom, za kar se je odločila po zadnjih zmanjšanjih dobave iz Rusije. »Čeprav trenutno še lahko zagotavljamo preskrbo s plinom in imamo plin še v skladiščih, je stanje resno in prišla bo zima,« je v četrtek dejal nemški gospodarski minister Robert Habeck.
7.09 Guverner Luganska: Ukrajinci bodo morali zapustiti Severodoneck
Po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na izjavo guvernerja Luganska Sergeja Hajdaja na ukrajinski televiziji, se bodo morale ukrajinske sile umakniti iz strateško pomembnega, a večinoma že okupiranega mesta Severodoneck, ki je imelo pred rusko invazijo približno 100.000 prebivalcev, zdaj pa je v središču ruske ofenzive.
»Ukrajinske oborožene sile se bodo umaknile iz Severodonecka. Prejele so ukaz,« je zapisal na telegramu. Ostajati na položajih, ki so tarča nenehnega obstreljevanja, po njegovih besedah nima nobenega smisla. Od mesta samega pa ni ostalo dosti več kot ruševine, je dodal. »Uničena je bila vsa infrastruktura. 90 odstotkov mesta je poškodovanega, 80 odstotkov hiš bo treba porušiti,« je še sporočil.
Kot je dodal na televiziji, so ruske vojaške sile zavzele tudi vas Mikolaivka, ki jo označujejo za pomembno točko ob avtocesti do mesta Lisičansk, medtem ko je ukrajinskim vojaškim silam uspelo odbiti napad na južno obrobje tega mesta. Lisičansk se sicer nahaja v neposredni bližini Severodonecka.
Po besedah Hajdaja se ruske sile sedaj že osredotočajo na to mesto, ki je tudi tarča močnega ruskega obstreljevanja. Že včeraj so Rusi zavzeli dodatno ozemlje južno od obeh mest, kar je sprožilo skrb, da bodo ukrajinske sile na območju kmalu obkoljene.
Popolno zavzetje Severodonecka in Lisičanska bi Rusom omogočilo nadzor nad regijo Lugansk in napredovanje globlje na območje Donbasa, ki ga poleg Luganska sestavlja še regija Doneck.
Po besedah njenega guvernerja Pavla Kirilenka za prebivalce ni varno več več nobeno mesto v regiji. Njihov glavni cilj trenutno pa naj bi bil ustaviti napredovanje Rusov proti mestoma Slavjansk in Kramatorsk. V slednjem naj bi bilo okoli 45.000 ljudi. Kramatorsk je pred vojno imel okoli 150.000 prebivalcev, še piše AFP.
7.03 ZDA Ukrajini namenjajo nov sveženj vojaške pomoči
Iz Bele hiše so sporočili, da bodo Ukrajini namenili nov sveženj vojaške pomoči v vrednosti 450 milijonov dolarjev. S to pošiljko bo vrednost ameriške vojaške pomoči od začetka ruske invazije 24. februarja dosegla 6,1 milijarde dolarjev.
»Ta sveženj vključuje orožje in opremo, vključno z novim raketnim sistemom visoke mobilnosti,« je sporočil tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby. Ukrajinci bodo dobili tudi več deset tisoč kosov topniškega in raketnega streliva ter patruljne čolne. V svežnju pomoči je 36.000 kosov streliva, 18 vozil za 155-milimetrske havbice, 1200 metalcev granat, 2000 mitraljezov, 18 patruljnih čolnov in rezervni deli.
Državni sekretar ZDA Antony Blinken je sporočil, da nadaljnja pomoč ZDA in koalicijskih partnerjev iz 40 držav še naprej krepi ukrajinsko obrambo, izboljšuje sposobnost obrambe ozemlja in zavarovanja pridobitev na bojišču. »Pogumnim ukrajinskim braniteljem bomo še naprej pošiljali ključne vojaške zmogljivosti,« je sporočil Blinken.
6.51 Zelenski: Lahko premagamo sovražnika, obnovimo Ukrajino in se pridružimo EU. Zatem bomo lahko počivali
Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je včerajšnjo dodelitev uradnega statusa države kandidatke za članico EU na vrhu EU komentiral kot velik korak h krepitvi Evrope v času, ko Rusija zapravlja svojo svobodo in enotnost, poroča Reuters. Danes minevajo štirje meseci, odkar je Vladimir Putin poslal ruske sile čez mejo v Ukrajino, kar je sprožilo največji konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni in povzročilo svetovno energetsko in prehransko krizo.
Zelenski je poudaril, da odločitve niso sprejeli le v korist njegove države, pač pa gre za »največji korak h krepitvi Evrope, kakršnega je mogoče sprejeti v tem trenutku, ko ruska vojna preizkuša našo sposobnost ohranjanja svobode in enotnosti.«
»Lahko premagamo sovražnika, obnovimo Ukrajino in se pridružimo EU. Zatem bomo lahko počivali,« je povedal v videu, ki ga je objavil njegov urad.
