Izbruh koronavirusne bolezni v že tretji večji nemški klavnici
Nemška vlada danes o nesprejemljivih razmerah med pretežno prekarnimi delavci v mesnopredelovalni industriji.
Odpri galerijo
V Vionovi klavnici v Bad Bramstedtu so delali večinoma tuji delavci, zaposleni pri podizvajalski družbi. FOTO: Spletna stran Vion
Še danes bo nemška vlada razpravljala o zelo slabih razmerah in hitrem širjenju koronavirusa v mesnopredelovalni industriji v Nemčiji ter o nujnih ukrepih, ki jih bo treba za izboljšanje stanja sprejeti po hitrem postopku. Razlog za takšno zaskrbljenost so kar trije izbruhi koronavirusne okužbe v treh večjih klavnicah v zadnjih dveh tednih, poroča Der Spiegel.
Zadnji primer je prišel na dan včeraj na Spodnjem Saškem, kjer so v klavnici Westfleisch v Dissnu odkrili dvaindevetdeset okuženih. Zdravstvena služba okrožja Osnabrück je za okužene in za tiste, ki so bili v stiku z njimi, odredila karanteno, predelovalni obrat so začasno zaprli, o okužbi pa so obvestili tudi sosednja okrožja.
Malo pred tem, prejšnji četrtek, so tri okužene odkrili v klavnici družbe Danish Crown v Hosumu, kjer je sicer skupaj s pogodbenimi delavci zaposlenih okrog 350 ljudi. Največji izbruh pa je bil v klavnici družbe Vion v Bad Bramstedtu odkrit že 2. maja. Tam se je okužilo okrog 140 zaposlenih in njihovih družinskih članov, pa tudi nekaj veterinarskih nadzornikov. Kar sedeminsedemdeset okuženih je romunskih delavcev z družinskimi člani, ki živijo v skupinski nastanitvi v nekdanji vojašnici v bližnjem Kellingusnu.
Pravzaprav so skupni imenovalec vseh izbruhov okužb v vseh treh nemških klavnicah prav prekarnost in nezavidljive razmere, v katerih živijo delavci v tej industriji, ugotavljajo poročevalci NDR (Norddeutsche Rundfunk - Severnonemške radiotelevizije). Večina tistih, ki delajo v teh klavnicah, sploh ni redno zaposlenih neposredno pri matičnih družbah, ki upravljajo te klavnice, ampak so pogodbeni delavci podizvajalskih družb, ki matičnim podjetjem dobavljajo poceni delovno silo, živijo pa v slabih nastanitvenih objektih, v katerih se je težko izogniti okužbam.
Eden takšnih podizvajalcev za več klavniških podjetij je na primer družba Deutsche Schlacht und Zerlegung GmbH (Nemško klanje in razkosavanje, d. o. o.), ki je priskrbela tudi večino delavcev za Vionovo klavnico v Bad Bramsfeldu. V bivši vojašnici v Kellinghusnu, kjer so ti delavci stanovali, pa ni upoštevala priporočila nemške vlade, da naj bi tuje delavce nameščali po le enega v vsako sobo. Poleg tega so delavce iz kraja, kjer so stanovali, vsak dan z avtobusom vozili na delo v klavnico, kar je še dodatno omogočilo širjenje virusa.
Zaradi vsega naštetega se nemška vlada že pripravlja na spremembe delovne zakonodaje, ki naj bi zagotovile boljše pogoje za delavce, boljši nadzor in hujše kazni za kršilce. To zahteva tudi nemški sindikat zaposlenih v prehrambni industriji. Lokalne pristojne službe na prizadetih območjih pa so ponekod že odredile testiranje zaposlenih v vseh klavniških obratih, nekateri župani pa zahtevajo tudi testiranje vseh stanovalcev v skupinskih nastanitvah za delavce.
Zadnji primer je prišel na dan včeraj na Spodnjem Saškem, kjer so v klavnici Westfleisch v Dissnu odkrili dvaindevetdeset okuženih. Zdravstvena služba okrožja Osnabrück je za okužene in za tiste, ki so bili v stiku z njimi, odredila karanteno, predelovalni obrat so začasno zaprli, o okužbi pa so obvestili tudi sosednja okrožja.
Prvi izbruh že drugega maja
Malo pred tem, prejšnji četrtek, so tri okužene odkrili v klavnici družbe Danish Crown v Hosumu, kjer je sicer skupaj s pogodbenimi delavci zaposlenih okrog 350 ljudi. Največji izbruh pa je bil v klavnici družbe Vion v Bad Bramstedtu odkrit že 2. maja. Tam se je okužilo okrog 140 zaposlenih in njihovih družinskih članov, pa tudi nekaj veterinarskih nadzornikov. Kar sedeminsedemdeset okuženih je romunskih delavcev z družinskimi člani, ki živijo v skupinski nastanitvi v nekdanji vojašnici v bližnjem Kellingusnu.
Najprej je okužba izbruhnila v klavnici koncerna Vion v Bad Bramstedtu. FOTO: Spletna stran Vion
Pravzaprav so skupni imenovalec vseh izbruhov okužb v vseh treh nemških klavnicah prav prekarnost in nezavidljive razmere, v katerih živijo delavci v tej industriji, ugotavljajo poročevalci NDR (Norddeutsche Rundfunk - Severnonemške radiotelevizije). Večina tistih, ki delajo v teh klavnicah, sploh ni redno zaposlenih neposredno pri matičnih družbah, ki upravljajo te klavnice, ampak so pogodbeni delavci podizvajalskih družb, ki matičnim podjetjem dobavljajo poceni delovno silo, živijo pa v slabih nastanitvenih objektih, v katerih se je težko izogniti okužbam.
Podizvajalski delavci živijo v slabih razmerah
Eden takšnih podizvajalcev za več klavniških podjetij je na primer družba Deutsche Schlacht und Zerlegung GmbH (Nemško klanje in razkosavanje, d. o. o.), ki je priskrbela tudi večino delavcev za Vionovo klavnico v Bad Bramsfeldu. V bivši vojašnici v Kellinghusnu, kjer so ti delavci stanovali, pa ni upoštevala priporočila nemške vlade, da naj bi tuje delavce nameščali po le enega v vsako sobo. Poleg tega so delavce iz kraja, kjer so stanovali, vsak dan z avtobusom vozili na delo v klavnico, kar je še dodatno omogočilo širjenje virusa.
Zaradi vsega naštetega se nemška vlada že pripravlja na spremembe delovne zakonodaje, ki naj bi zagotovile boljše pogoje za delavce, boljši nadzor in hujše kazni za kršilce. To zahteva tudi nemški sindikat zaposlenih v prehrambni industriji. Lokalne pristojne službe na prizadetih območjih pa so ponekod že odredile testiranje zaposlenih v vseh klavniških obratih, nekateri župani pa zahtevajo tudi testiranje vseh stanovalcev v skupinskih nastanitvah za delavce.
