V nadaljevanju preberite: 

Ko je julija Pentagon zahteval, naj se njegove azijske zaveznice opredelijo, kakšno vlogo bi odigrale ob morebitnem oboroženem­ spopadu, ki bi lahko zaradi Tajvana izbruhnil med ZDA in Kitajsko, takratna japonska vlada ni točno vedela, kako odgovoriti na to vprašanje. Visoki funkcionarji v Tokiu so se izogibali jasnemu odgovoru ter se sklicevali na ustavo, ki »samoobrambnim silam«, kot se imenuje japonska vojska, omejuje vojaško delovanje zunaj državnih meja.

V zameno za določeno stališče do tega vprašanja so ponudili priprav­ljenost, da bodo o oboroženem posredovanju razmislili, ko bo treba. Čeprav je bil takratni premier Šigeru Išiba zaskrbljen zaradi manevrov kitajske vojne mornarice in bojnih letal okoli Tajvana, ki so pogostejši kot kdaj prej, ni hotel izzvati kitajskega ogorčenja z eksplicitnimi obljubami Washingtonu, da bi bila Japonska pripravljena z orožjem braniti 24-milijonski otok.