Izraelski mediji poročajo, da je obrambni minister Izrael Kac potrdil načrt za zavzetje mesta Gaza. Za operacijo Gideonove kočije II naj bi izraelska vojska že danes vpoklicala na tisoče rezervistov.

O premirju še nič novega

Potem ko je palestinsko gibanje Hamas v ponedeljek privolilo v zadnji predlog o premirju v Gazi in nov krog pogajanj, izraelska vlada vztraja pri zahtevi po osvoboditvi vseh talcev, ki ostajajo ujeti v enklavi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. To je zanjo potrdil predstavnik izraelske vlade, medtem ko posredniki v pogajanjih še vedno čakajo na uradni odziv Izraela. Predlog še vedno preučuje tudi Bela hiša.

Slovenska vojska pomoč za Gazo prvič dostavila z lastnim letalom

Posredniki v Katarju so izrazili previden optimizem in poudarili, da je najnovejši predlog »skoraj enak« prejšnji različici, ki jo je predlagal Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff in s katero se je strinjal tudi Izrael. Predstavnik katarskega zunanjega ministrstva Madžed al Ansari je v torek dejal, da je Hamas dal »zelo pozitiven odgovor, ki je bil resnično skoraj enak tistemu, s čimer se je prej strinjala izraelska stran«. »Ne moremo trditi, da je bil dosežen preboj. Verjamemo pa, da je to pozitiven korak,« je dodal.

Predlog po poročanju Al Džazire, ki navaja Hamasov vir, predvideva 60-dnevno prekinitev ognja, izpustitev približno polovice od petdesetih v Gazi še zajetih talcev v zameno za izpustitev 200 palestinskih zapornikov (v izraelskih zaporih jih je približno 10.000) in nedoločenega števila zaprtih žensk in otrok ter dostavo humanitarne pomoči v Gazo. Egiptovski varnostni viri so po navedbah Al Džazire zaprosili tudi za izpustitev nekaj sto zapornikov iz Gaze. Premirje naj bi bilo prvi korak do končanja vojne.

Izraelska javnost od Netanjahuja zahteva, da konča vojno in pripelje domov vse talce. FOTO: Ronen Zvulun/Reuters

Izraelski premier Benjamin Netanjahu novega predloga o premirju še ni javno komentiral, vendar je prejšnji teden dejal, da bo njegova država »sprejela sporazum, po katerem bodo izpuščeni vsi talci hkrati in ki bo skladen z izraelskimi pogoji za končanje vojne«.

Predstavnik Hamasa Mahmud Mardavi je po poročanju AFP izjavil, da je palestinsko gibanje »odprlo vrata možnosti za sklenitev sporazuma, vendar pa je vprašanje, ali jih ne bo Netanjahu ponovno zaprl, kot je to storil že večkrat v preteklosti«. Na Hamasovo potezo se je sicer odzval obrambni minister Kac, ki jo razume kot odziv na izraelsko napoved invazije na mesto Gaza.

Trump za Netanjahuja, Netanjahu nad Francijo in Avstralijo

Tako na mednarodnem prizorišču kot v domači javnosti se medtem vse bolj krepi pritisk na Izrael in premiera Netanjahuja, ki mu protestniki s svojci talcev na čelu očitajo blokiranje vsakršnega sporazuma. Na ulice Tel Aviva se je v nedeljo zgrnilo več deset tisoč ljudi, ki so pozivali h končanju vojne in sklenitvi sporazuma za osvoboditev talcev. Nov množičen shod, napovedan za to nedeljo, je Forum družin talcev odpovedal in v podporo takojšnjemu dogovoru napovedal več aktivnosti povsod po državi.

Protestniki v Izraelu opozarjajo, da je lahko nadaljevanje in stopnjevanje vojne, ki se napoveduje z zasedbo Gaza Cityja, pogubna za talce. FOTO: Ammar Awad/Reuters

Netanjahuju je v včerajšnjem pogovoru za Mark Levin Show znova stopil v bran ameriški predsednik Donald Trump, ki je oba označil za vojna heroja, sebi pa pripisal zasluge za zadnje izpustitve talcev.

Izraelski premier pa je v nasprotju s Trumpom delil kritike: ostre besede je uperil proti francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu in avstralskemu premieru Anthonyju Albaneseju, ki sta napovedala priznanje države Palestine na septembrskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Macrona je obtožil spodbujanja antisemitizma in nagrajevanja Hamasa, Albaneseja pa izdaje Izraela. 

»Moč se ne meri po tem, koliko ljudi lahko razstrelite ali koliko otrok lahko pustite lačnih,« se je na očitke odzval avstralski notranji minister Tony Burke, v uradu francoskega predsednika pa so jih zavrgli in poudarili, da Francija varuje in vedno bo varovala judovske državljane ter obsodili antisemitska dejanja. Ta so v zadnjih letih v Franciji, kjer v Evropi živi največ Judov, res v porastu.