Izraelska letala bombardirala ozemlje Libanona

Bejrut - Palestinsko skrajno gibanje Islamski džihad je prevzelo odgovornost za obstreljevanje severnega dela Izraela z libanonskega ozemlja z raketami katjuša, kar je nato sprožilo povračilne ukrepe izraelskih vojaških sil na "teroristična" oporišča Ljudske fronte za osvoboditev Palestine. Islamski džihad je z napadom želel maščevati petkovo smrt vodje skupine Mahmuda Madžzuba v libanonskem mestu Sidon, za katero naj bi stale izraelske oblasti.

Le nekaj ur po prvi izstrelitvi raket s strani Islamskega džihada so izraelska letala začela obstreljevati oporišča prosirske palestinske Ljudske fronte za osvoboditev Palestine (PFLP) v Libanonu v kraju Name v bližini libanonsko-sirske meje, saj naj bi tu potekala nezakonita trgovina z orožjem, in oporišča na območju Beke.

Pri tem je bila po podatkih libanonskih zdravniških virov ubita ena oseba, pet ljudi pa je bilo ranjenih.

Izraelski letalski napadi so sprožili verižno reakcijo, saj so oboroženi moški z libanonskega ozemlja začeli streljati na Izrael. Pri tem naj bi bila po podatkih libanonske vojske ubita dva libanonska skrajneža, na izraelski strani pa naj bi bil ranjen en vojak.

Na dogajanje vzdolž libanonsko-izraelske meje se je že odzval izraelski premier Ehud Olmert, ki je opozoril, da se bo Izrael ostro odzval, če bodo libanonski skrajneži še naprej napadali sever Izraela. Pri tem je izrazil upanje, da bodo današnji izraelski letalski napadi ustavili nasilje.

Izraelska vojska je medtem prebivalcem ob meji, predvsem v mestih Kirjat Šmona na severovzhoda in Naharija na severozahodu Izraela, odredila, naj odidejo v zaklonišča.

Medtem pa je tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Mark Regev že napovedal, da bo Izrael pred Varnostnim svetom Združenih narodov vložil pritožbo zoper Libanon zaradi omenjenih raketnih napadov na izraelsko ozemlje. Po njegovih besedah je zaradi napada potrebna čimprejšnja uresničitev resolucij VS ZN 1669 in 1680, ki pozivata k razorožitvi vseh militantnih skupin v Libanonu.

Šarona, nekdanjega simbola izraelske vojaške moči, premestili v zdravstveni center Šeba

Nekdanjega izraelskega premiera Ariela Šarona, ki ga je januarja letos zadela možganska kap in je vse od tedaj v komi, so danes iz jeruzalemske bolnišnice Hadasa pod strogimi varnostnimi ukrepi premestili v zdravstveni center Šeba bolnišnice Tel Hašomer v bližini Tel Aviva, kjer bo Šaron odslej v dolgotrajni oskrbi. Možnosti prebuditve iz kome so po oceni tamkajšnjih zdravnikov namreč vedno manjše.

Navkljub majhnim možnostim okrevanja 78-letnega Šarona, ki je pred možgansko kapjo simboliziral izraelsko vojaško moč, si bodo tamkajšnji zdravniki prizadevali, da bi ga postopoma odklopili z naprav za umetno dihanje in ga vključili v posebni rehabilitacijski program.

Šarona je možganska kap doletela ravno v času, ko je po 38 letih trajajoče izraelske zasedbe območja Gaze uresničil načrt množičnega umika izraelskih naselbin z omenjenega območja. Hkrati pa se je njegovo zdravstveno stanje kritično poslabšalo le dva meseca potem, ko je izstopil iz desne stranke Likud in ustanovil sredinsko stranko Kadima.

S Šaronom na čelu se je novoustanovljeni stranki na marčevskih parlamentarnih volitvah obetala lahka zmaga, ki pa se je potem, ko je mesto karizmatičnega Šarona prevzel sedanji premier Ehud Olmert, spremenila v težko dobljeno bitko.

Olmert v vmesnem obdobju nadaljuje z izvedbo načrta umika izraelskih naseljencev z zasedenih ozemelj na Zahodnem bregu. Obenem pa krepi vpliv nad večjimi naselbinami na tem območju in si prilašča pravico do enostranske določitve meja izraelske države.