EU po grožnjah ZDA poudarja enotnost

Osem evropskih držav je danes v skupni izjavi zavrnilo grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi carin zaradi Grenlandije. »Grožnje spodkopavajo transatlantske odnose in prinašajo tveganje eskalacije,« so poudarile Nemčija, Danska, Finska, Francija, Nizozemska, Norveška, Švedska in Združeno kraljestvo.

Države, ki so na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost pred dnevi kot prve napotile manjše število vojakov, Trump pa jim je v soboto zagrozil s carinami, so poudarile, da bodo ostale enotne, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

»Še naprej bomo v svojem odgovoru enotne in usklajene. Zavezane smo ohranjanju naše suverenosti,« so zapisale v skupni izjavi. Medtem so izvidniška ekipa nemške vojske danes zaključile z misijo in odšla z Grenlandije, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Petnajst vojakov je zapustilo arktični otok s civilnim letalom, ki je poletelo proti danski prestolnici Koebenhavn, je povedal tiskovni predstavnik operativnega poveljstva nemške vojske.

Nemški vojaki so na Grenlandijo prispeli v petek, tiskovni predstavnik nemškega centra za poveljevanje in nadzor pa je dejal, da je ekipa opravila svojo misijo. Napotitev vojaških sil iz evropskih držav članic Nata se je začela po neuspelem srečanju zunanjih ministrov Danske, Grenlandije in ZDA v sredo v Washingtonu. 

Države so poudarile, da vojaška vaja Arktična odpornost, ki jo koordinira Danska, za nikogar ne predstavlja grožnjo, ampak je odgovor na potrebo po večji varnosti na območju Arktike. »Kot zaveznice Nata smo zavezane krepitvi varnosti na območju Arktike. To je skupni transatlantski interes,« so zapisale.

Izrazile so tudi solidarnost z Dansko in prebivalci Grenlandije. »Na podlagi procesa, ki se je začel prejšnji teden, smo pripravljeni začeti dialog, ki temelji na načelih suverenosti in ozemeljske celovitosti,« so poudarile in dodale, da trdno stojijo za temi načeli.

Trump je namreč zagrozil z uvedbo carin za osem zaveznic, ki nasprotujejo njegovemu predlogu za prevzem Grenlandije. Po besedah Trumpa bo 1. februarja začela veljati 10-odstotna dajatev, ki se bo 1. junija lahko povečala na 25 odstotkov, za Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo, Nizozemsko in Finsko. 

Trump je dejal, da bodo uvozni davki veljali, dokler ne bo dosežen sporazum o popolnem in celotnem ameriškem nakupu Grenlandije. Danska premierke Mette Frederiksen pa je poudarila, da Evropa ne bo popustila pod pritiskom in da se ne bo pustila izsiljevati.

Dolgoletno zanimanje ameriškega predsednika za pridobitev Grenlandije, sicer ozemlja Danske, »na tak ali drugačen način« je postalo prava obsesija, potem ko so ZDA napadle in zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. 

Donald Trump si na vsak način želi pridobiti Grenlandijo.  FOTO: Alessandro Rampazzo AFP

Trump je včeraj zjutraj dejal, da so sile iz osmih evropskih držav »odpotovale na Grenlandijo z neznanim namenom«. Izjava je presenetila Dansko in njenega zunanjega ministra. »V začetku tega tedna smo imeli konstruktivno srečanje s podpredsednikom Vanceom in sekretarjem Rubiom. Namen povečane vojaške prisotnosti na Grenlandiji, na katero se sklicuje predsednik, je okrepiti varnost v Arktiki,« je zapisal Lars Løkke Rasmussen. Rasmussen se bo danes in v prihodnjih dneh mudil na pogovorih o varnostni strategiji zavezništva za Arktiko v več članicah Nata, so danes sporočili z danskega zunanjega ministrstva. Že danes bo na pogovorih v Oslu, v ponedeljek bo odpotoval v London in nato v četrtek v Stockholm, poročajo tuje tiskovne agencije.

»V nestabilnem in nepredvidljivem svetu Danska potrebuje tesne prijatelje in zaveznike,« je danes v sporočilu za javnost poudaril Rasmussen. Kot je dejal, se »vsi strinjamo glede potrebe po okrepitvi vloge Nata na Arktiki« in dodal, da se veseli razprave o tem, kako to doseči.

Danska se je v sodelovanju z več evropskimi zavezniki nedavno pridružila deklaraciji o Grenlandiji, v kateri je navedeno, da je ta otok, bogat z minerali, del Nata in da je njegova varnost skupna odgovornost članic zavezništva, je še sporočilo dansko zunanje ministrstvo.

Odzivi na napoved carin

Britanski premier Keir Starmer pravi, da je uvedba carin »za zaveznike, ki si prizadevajo za kolektivno varnost zaveznikov Nata, popolnoma napačna«, medtem ko francoski predsednik Emmanuel Macron grožnjo označuje za »nesprejemljivo«. Švedski premier Ulf Kristersson je poudaril, da evropski voditelji »ne bodo dopustili, da bi jih izsiljevali«; norveški premier Jonas Gahr Støre pa, da »grožnje nimajo mesta med zavezniki«.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta v skupni izjavi zapisala, da bi napovedane carine spodkopale transatlantske odnose.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pa je na družbenem omrežju X poudarila, da imata od razdorov med zaveznicami koristi Kitajska in Rusija. »Če je varnost Grenlandije ogrožena, lahko to obravnavamo znotraj Nata,« je zapisala.

Nemški vojaki čakajo na let, da zapustijo Nuuk. FOTO: Alessandro Rampazzo Afp

Italijanska premierka Giorgia Meloni je danes grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi carin, označila za napako in dodala, da je z njim govorila in mu povedala svoje stališče. »Verjamem, da je na tej stopnji zelo pomembno, da se pogovorimo,« je poudarila. Italija ne sodeluje v misiji na Grenlandiji, ki jo vodi Danska. Na vprašanje, ali se ji bo Italija pridružila v znak enotnosti z Evropejci, pa je odgovorila, da je o tem prezgodaj govoriti. Treba je zmanjšati napetosti in ponovno vzpostaviti dialog, je poudarila po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa.

V EU je vse več pozivov ne samo izvajanja lanskega trgovinskega dogovora Ursule von der Leyen s Trumpom, ampak tudi k prvi uporabi instrumenta za zaščito pred gospodarsko prisilo, ki jo izvajajo tretje države. Zakonodaja o instrumenta je bila sprejeta leta 2023.

Namenjena je bil sicer bolj državam, kot je Kitajska, a očitno bi ga lahko uporabila proti ZDA. Vključuje številne možne protiukrepe, kot so omejitve za dostop do trga EU. Pariz je že pozval k aktivaciji tega instrumenta EU je imela že lani pripravljene obsežne povračilne ukrepe za Trumpove kazenske carine, a jih ni uporabila v praksi. K temu je pripomogel tako pritisk industrije kot nekaj držav članic.

Grenlandska ministrica Naaja Nathanielsen je pohvalila odzive evropskih držav na Trumpove carine. »Hvaležna sem in upam, da bosta prevladali diplomacija in zavezništvo,« je sporočila. V soboto so v danskih mestih in glavnem mestu Grenlandije Nuuku potekale demonstracije proti Trumpovim načrtom prevzema.

Španski premier Pedro Sanchez je v intervjuju za časopis La Vanguardia dejal, da bi bi ameriška invazija na Grenlandijo »Putina naredila najsrečnejšega človeka na svetu«. Sanchez je opozoril, da bi kakršna koli vojaška akcija ZDA na arktičnemu otoku Danske škodovala Natu in legitimirala invazijo Rusije na Ukrajino. »Če bi ZDA uporabile silo, bi to pomenilo smrtni udarec za Nato. Putin bi bil dvojno srečen,« je dejal.