Japonska, ki je edina izkusila napad z atomsko bombo, predstavlja most med državami

Kljub velikemu opominu človeštvu, ki ga je dala uporaba jedrskega orožja nad Hirošimo in Nagasakijem, pa nič ne kaže, da bi pozivi k odpravi tega orožja zalegli.
Fotografija: Deček pred fotografijo Hirošime leta 1945, ko jo je opustošila atomska bomba. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Deček pred fotografijo Hirošime leta 1945, ko jo je opustošila atomska bomba. FOTO: Reuters

Župan Hirošime Kazumi Matsui je ob današnji 74. obletnici prve uporabe atomske bombe v vojni znova pozval k svetu brez jedrskega orožja, vlado Šinza Abeja pa, naj se pridruži pogodbi o prepovedi tega orožja. To mednarodno pogodbo je sicer podpisalo že okoli 120 držav, a med njimi ni tistih, ki imajo jedrsko orožje v svojem arzenalu.

»Pozivam japonske voditelje, da uresničujejo zaveze miroljubnosti iz japonske ustave, pokažejo pogum in naredijo naslednji korak proti svetu brez jedrskega orožja,« je na komemoraciji ob obletnici eksplozije atomske bombe v Hirošimi dejal župan tega mesta.

Matsui je tudi pozval voditelje velesil, naj si v Hirošimi osebno ogledajo posledice atomske eksplozije. Izrazil je pričakovanje, da bo prihodnje leto, ko bodo zaznamovali 75. obletnico napada, Hirošimo obiskal tudi papež Frančišek.

Slovesnosti v Spominskem parku miru v Hirošimi je vodil premier Abe. Ponovil je zavezo, da bo Japonska, ki je doslej kot edina država izkusila napad z jedrskim orožjem, predstavljala most med državami, ki imajo to orožje, in tistimi, ki ga nimajo, in si prizadevala za njegovo odpravo. »Odločen sem voditi mednarodna prizadevanja proti temu cilju,« je dejal. Vendarle pa ni obljubil, da bi se Japonska priključila omenjeni mednarodni pogodbi, ki bi jedrsko orožje tudi prepovedala.

Udeleženci komemoracije ob 74. obletnici napada na Hirošimo. FOTO: AFP
Udeleženci komemoracije ob 74. obletnici napada na Hirošimo. FOTO: AFP


Komemoracije so se udeležili tudi številni ljudje, ki so tiho molili, prižigali sveče in polagali vence in cvetje k spomeniku žrtvam atomske bombe, ki je nad Hirošimo eksplodirala 6. avgusta 1945 natanko ob 8.15. Štiri tone težka atomska bomba iz obogatenega urana, imenovana Mali deček (Little Boy), je eksplodirala na višini 567 metrov in povzročila udarni val, ki je z močjo 35 ton na kvadratni meter in hitrostjo 440 metrov na sekundo uničil stavbe in ubil na tisoče ljudi.

V krogu 500 metrov okrog središča eksplozije so vsi umrli skoraj takoj. Zaradi neposrednih posledic bombe je samo do konca leta 1945 umrlo okoli 140.000 ljudi. Preživeli pa so kasneje vse življenje trpeli posledice izpostavljenosti sevanju. Mnogi so zboleli za rakom.

Tri dni kasneje je napad z jedrskim orožjem doživelo še mesto Nagasaki. Nad njim je eksplodirala bomba z imenom Debelinko (Fatman) s plutonijevo sredico. Za posledicami eksplozije je takoj umrlo okoli 40.000 ljudi, skupno pa naj bi posledice zahtevale več kot 70.000 žrtev.

Obe atomski bombi sta potem prisilili Japonsko k brezpogojni vdaji. FOTO: AFP
Obe atomski bombi sta potem prisilili Japonsko k brezpogojni vdaji. FOTO: AFP


Obe atomski bombi sta potem prisilili Japonsko k brezpogojni vdaji. Šest dni po napadu na Nagasaki je razglasila kapitulacijo, s čimer se je končala druga svetovna vojna tudi na Pacifiku.

Kljub velikemu opominu človeštvu, ki ga je dala uporaba jedrskega orožja nad Hirošimo in Nagasakijem, pa nič ne kaže, da bi pozivi k odpravi tega orožja zalegli. Prej nasprotno; Severna Koreja predstavlja vse večjo grožnjo v regiji in izstreljuje rakete, dve celo danes.

Iran po enostranskem odstopu ZDA iz mednarodnega sporazuma o njegovem jedrskem programu napoveduje, da bo tudi sam prenehal izpolnjevati obveznosti iz sporazuma, ZDA in Rusija pa sta odpovedali pogodbo o prepovedi nameščanja jedrskih raket srednjega dosega, ki je bila temelj varnosti Evrope po koncu hladne vojne. Po ocenah analitikov se obeta nova oboroževalna tekma, tudi na področju jedrske oborožitve.

Komentarji: