Japonska ruleta

Tokio − Japonski premier Šinzo Abe je v petek razpustil spodnji dom parlamenta in tako svojo državo tudi uradno popeljal na predčasne volitve, ki jih bodo izvedli 14. decembra. To je referendum o tem, čemur svet pravi »abenomija«, je povedal. To je velika igra na srečo, odgovarjajo analitiki.

»Je naša ekonomska politika pravilna ali napačna? Imamo na voljo kakršno koli alternativo? To bomo pojasnili na tokratnih volitvah.« Tako je Abe v televizijskem nastopu pojasnjeval državljanom, zakaj se je odločil razpisati volitve, čeprav ankete, izvedene v četrtek, kažejo, da več kakor 63 odstotkov volivcev še vedno ne razume, zakaj jih premier vabi na volitve prav zdaj, natanko na sredini štiriletnega mandata, ki se ni nikomur zdel sporen.

Anketa, ki jo je opravila tiskovna agencija Kjodo, razkriva, da namerava 25,3 odstotka volivcev glasovati za Abejevo Liberalnodemokratsko stranko (LDP). To je sicer precej več kakor 9,4 odstotka, kolikor jih bo podprlo opozicijsko Demokratsko stranko Japonske (DPJ), vendar je 44,4 odstotka volivcev še vedno neopredeljenih, približno polovica pa si želi, da bi vladajoča stranka in opozicija prejeli enako število glasov ter da bi poskušali skupaj rešiti težave, s katerimi se spoprijema država.

Vse kaže, da se je Abe odločil za kockarsko potezo in vprašanje je, zakaj se je zares tako odločil.

Tuji analitiki pravzaprav ne dvomijo, da gre za zelo občutljivo zviševanje davka na porabo. Japonska je več desetletij pobirala samo petodstotni davek na dodano vrednost in na tem je pravzaprav temeljila splošna družbena in gospodarska stabilnost države, v kateri se državljani zanašajo na dolgoročne izračune življenjskih stroškov in vedo, da z varčevanjem v mladosti poskrbijo za dovolj kakovostno življenje v starosti. Navajeni so na to, da se cene bistveno ne zvišajo, zato ni veliko razlogov za strah, tudi če jih svetovni ekonomisti opozarjajo, da je dolg v višini 250 odstotkov družbenega proizvoda nevzdržen.

Tako je bilo do zdaj.

Vedeti je treba, da je stranka DPJ doživela hud poraz na volitvah pred dvema letoma predvsem zato, ker je najprej obljubila, da ne bo zvišala davka na porabo, nato pa je vlada ugotovila, da nima drugih virov prihodkov, zato je DPJ sprejel zakon o »bolečih reformah« in napovedal zvišanje davka v dveh korakih. Abe ni hotel storiti iste napake, zato je takoj napovedal težavno odločitev in poudaril, da bo tako pridobljene prihodke namenil zagotavljanju socialne varnosti.

Toda potem ko se je aprila davek na porabo zvišal za 8 odstotkov, se je tretje gospodarstvo na svetu zmanjšalo za 7,3 odstotka v drugem in za 1,6 odstotka v tretjem četrtletju, tako da se je na Japonskem uradno začela še ena recesija, »abenomija« pa je zabredla v hudo krizo zaupanja. Samo trideset odstotkov Japoncev, ki so ta teden sodelovali v anketi časopisa Asahi Šimbun, je izjavilo, da verjame v uspešnost Abejeve ekonomske strategije premagovanja stagnacije s širokim popuščanjem pri skoraj vseh vidikih porabe. Devetintrideset odstotkov jih meni, da je »abenomija« propadla.

Davek na porabo bi se moral predvidoma spet zvišati oktobra prihodnje leto, in sicer za 10 odstotkov, vendar je Abeju s pozivom k predčasnim volitvam uspelo preložiti zvišanje davka za 18 mesecev in tako poskrbeti za to, da bo imela LDP na voljo več časa, da bo pripravila državljane na grenko pilulo. Pod pogojem, seveda, da bo osvojila večino sedežev v parlamentu, vendar o tem le malokdo dvomi, čeprav se zdi, da bi vladajoča stranka lahko postala ranjeni zmagovalec s precej manj predstavniki v spodnjem domu, kakor jih je imela do zdaj.

Toda japonski analitiki niso zadovoljni z razlago, ki povezuje davek na porabo in predčasne volitve. Odkriti poskušajo tudi druge Abejeve namene, in čeprav malokdo misli, da se z odhodom volivcev na volišča zakrivajo finančni škandali, ki so zadnje tedne pretresali več ministrstev, so mnogi prepričani, da bi vodja desnice rad pridobil nov mandat za precej spornejše odločitve, ki jih bo moral sprejeti v prihodnjih letih.

V uvodniku Asahi Šimbuna menijo, da gre za ukrepe, kakršen je, denimo, ponovni zagon jedrskih reaktorjev, ki so nehali delovati, potem ko je marca 2011 cunami poškodoval jedrsko elektrarno v Fukušimi. Ali pa, denimo, zgodovinska odločitev o pravici Japonske do kolektivne samoobrambe, s katero bi dejansko spremenili razlago ustavne določbe, ki obljublja, da se dežela vzhajajočega sonca nikoli več ne bo odločila za vojno pri reševanju mednarodnih vprašanj.

Pred desetimi dnevi je v parku Hibija v Tokiu neki moški umrl v plamenih, v katere se je spremenil, potem ko je napisal pismo Abeju in predsednikoma obeh domov parlamenta. V pismu jih je prepričeval, da bi naredili tragično napako, če bi japonski vojski omogočili, da bi sodelovala pri vojaških operacijah, s katerimi bi pomagala vojaškim zaveznikom, tudi če Japonska ne bi bila napadena.

Abejevi funkcionarji trdijo, da ne gre za spreminjanje, ampak samo za reinterpretacijo ustave, ki je celo nujna, če bi se radi rešili diplomatske osamitve, v katero Tokio tone čedalje globlje zaradi vedno močnejše kitajske prevlade v regiji. O tem, da se javnost s takšnim stališčem ne strinja, se lahko prepričamo tudi na podlagi tega, da bodo nove smernice za japonsko-ameriško vojaško sodelovanje - morali bi jih pripraviti do konca leta 2014 - preložili na pomlad prihodnje leto, saj »kolektivno obrambo« za zdaj vsi razumejo predvsem kot sodelovanje japonske vojske v ameriških vojaških operacijah.

Ne glede na to, zakaj se je Abe odločil za predčasne volitve, bodo morebitne posledice napačne poteze v japonski ruleti občutili v vsej regiji pa tudi drugod po svetu. Njegova vizija, izražena v besedah »Japonska se vrača«, se je znašla na veliki preizkušnji, toda na vprašanje, »ali imamo na voljo kakršno koli alternativo«, nihče ne pozna odgovora. Še najmanj levo usmerjena opozicija. Zato bodo Japonci odšli na volitve brez velikih možnosti izbire. Pot je nevarna, vendar enosmerna. Po njej je mogoče hoditi samo naprej.