Novi madžarski medijski zakon, ki ne zapoveduje političnega nadzora le nad javnimi, ampak tudi nad zasebnimi radiotelevizijami, časopisi in spletnimi portali, že vzbuja zaskrbljenost v Evropski uniji, ki ji bo Madžarska predsedovala v prvi polovici prihodnjega leta.
Dunaj – Medijem, ki diktata ne bodo spoštovali, grozijo visoke kazni do dvesto milijonov forintov (več kot 700.000 evrov), finančno pa bodo kaznovali tudi odgovorne urednike. »Madžarsko bomo natančno merili po evropskih standardih svobode tiska,« nemški časopisi navajajo socialdemokratskega prvaka v evropskem parlamentu Martina Schulza, in če ti ne bodo izpolnjeni, državi napoveduje velike težave. Protestirajo tudi pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), luksemburški zunanji minister Jean Asselborn pa je v intervjuju za agencijo Reuters podvomil, da je država s takšno medijsko zakonodajo sploh primerna za predsedovanje EU: »Ti načrti jasno nasprotujejo duhu in besedam evropskih pogodb!«
Madžarski parlament, v katerem ima veliko večino vladajoči Fidesz ministrskega predsednika Viktorja Orbana, je ta teden odločil, da bo medije nadzirala državna uprava za medije in komunikacijo NMHH, v kateri sedijo sami pripadniki vladajoče stranke, predsednica uprave Annamaria Szalai, znana po svoji politični bližini premieru, pa je imenovana za devet let. Javne medije pri NMHH nadzorujejo že od poletja, zdaj pa so s 256 glasovi za in le 87 proti sklenili, da bo vsa poročila in politične programe zanje proizvajala ustanova z nazivom MTVA, dosedanje redakcije bodo razpustili, visoke kazni v primeru nespoštovanja določil pa so predvidene tudi za zasebne medije. Proti novemu zakonu je poldrugi tisoč ljudi v ponedeljek demonstriralo na budipeštanskem Trgu svobode, v začetku decembra so nekateri časopisi izšli s prazno naslovnico.
»To je neposredna nevarnost za demokracijo, svoboda izražanja je podrejena državnemu nadzoru,« meni luksemburški zunanji minister in spominja, da je kaj takšnega doslej v Evropi veljalo le za beloruskega predsednika Lukašenka, zadnjega diktatorja stare celine. Asselborn spominja tudi na sankcije EU proti tedanjemu avstrijskemu desničarju Jörgu Haiderju, ki je zdaj v primerjavi z Madžari »pravi ministrant«, saj si nikoli ni poskušal podrejati medijev. Madžarski zakon je po njegovem prepričanju udarec vrednotam vseh Evropejcev.
Madžarski premier Viktor Orban je v predstavitvi predsedovanja EU govoril o »krepitvi dobrega glasu svoje države«, najpomembnejše teme pa bodo po njegovem preskrba z energijo, širitev, donavska strategija in opozarjanje na problematiko Romov. Zdaj grozi resna nevarnost, da bodo ukrepi proti medijski svobodi zasenčili vse drugo, samo skrb zbujajoči gospodarski in proračunski položaj Madžarske bo morda privlekel podobno pozornost. V začetku decembra je ocenjevalna agencija Moody še znižala oceno Madžarske in tudi evropska komisija pričakuje, da že tako visoko zadolženi državi ne bo uspelo zmanjšati primanjkljajev. Vodilni ekonomisti države pa so v odprtem pismu zapisali, da vlada ignorira temeljni gospodarski razum in načrtuje uničenje pokojninskega sistema in vsega gospodarstva. Namesto da bi zniževali javno potrošnjo, so v Budimpešti bankam, telekomunikacijskim in energetskim podjetjem naložili plačevati visoke davke.
Večine madžarskih volilcev takšni ukrepi vladajoče stranke očitno (še) ne motijo, tudi na oktobrskih komunalnih volitvah so Fideszu podelili prepričljivo večino. Zato pa madžarska socialdemokratska opozicija že zahteva »boj za svobodo proti Orbanovi vladi«, vse bolj nervozni pa so tudi v EU. Ne gre le za medije, parlament, ki ga nadzira vladni Fidesz, je nedavno omejil tudi pristojnosti ustavnega sodišča, zato pa vladajoči ne naredijo veliko proti vse glasnejšemu skrajnemu nacionalizmu. Domnevne krivice iz trianonske pogodbe po prvi svetovni vojni, ko je Madžarska izgubila dve tretjini tedanjega ozemlja, so spet v središču pozornosti. Državljanstvo za vse v tujini živeče Madžare je še posebej razburilo Slovaško in Romunijo, državi s številnim prebivalstvom madžarskega rodu.
Komentarji