Režima ni mogoče spremeniti zgolj s tem, da se obglavi vodstvo (VIDEOKOMENTAR)

»Vojaški spopad se je na neki način napovedoval že nekaj časa. Tudi ameriški predsednik Trump je v zadnjem mesecu večkrat napovedal, da je ameriški napad na Iran neizbežen,« je dogajanje na Bližnjem vzhodu za Delo komentirala Jelena Juvan, strokovnjakinja za varnost in obramboslovje s Fakultete za družbene vede.

»Tisto, kar se je potem dejansko zgodilo, je bil izraelski napad na Iran ob močni podpori oz. v sodelovanju z ZDA. Kot je videti, gre za hitro eskalacijo, konflikt se širi po bližnjevzhodni regiji. S tega vidika so presenečenje iranski raketni napadi na še druge države, in ne samo kot povračilni ukrep na Izrael,« je povedala.

Donald Trump je napovedal, da bi lahko ta vojaška operacija po njegovem trajala od štiri do pet tednov. Juvanova je dejala, da se je že večkrat izkazalo, da je treba izjave ameriškega predsednika Trumpa vseeno jemati resno, ne glede na to, kako neverjetne so bile: »Treba mu je začeti verjeti. Ima podatke obveščevalnih služb in ocenjuje prihodnje vojaške aktivnosti tudi z vidika uresničitve skupnih ciljev, ki jih imata Izrael in ZDA.«

Vprašanje je, kaj so ti cilji: eden od teh je sprememba režima. »A slednjega ni mogoče spremeniti zgolj s tem, da se obglavi vodstvo oziroma vrh, kajti njihov celotni sistem deluje tako, da so v ozadju že pripravljene osebe, ki bodo nadomestile vse te, ki so jih ubili v soboto v vojaškem napadu,« je pojasnila. 

PREBERITE TUDI -> Boštjan Videmšek: V poveljniških sobah že dolgo ni več odraslih ljudi

Vprašanje je, ali bo nov režim po godu Američanom

»Vprašanje je tudi, kdo bo nadomestil ta režim in ali bo režim tudi po godu Američanom ali pa se bo nadaljevalo z isto politiko v Iranu, kakršna je bila zadnjih 37 let.« Drugi cilj je uničenje iranskega jedrskega programa oziroma uničenje možnosti, da Iran v prihodnje proizvede jedrsko orožje. Ta cilj se je omenjal že večkrat. To je bil tudi cilj ob zadnjih napadih lani oziroma v vojni, ki je trajala 12 dni,« je dejala.

Iran je po povračilnih napadih na ameriška vojaška oporišča pokazal, da je pripravljen širiti konflikt, kar pa vpliva na stabilnost celotne regije. Kitajska ostaja zadržana in se izogiba neposrednemu vmešavanju, vendar bi morebitno zaprtje Hormuške ožine lahko vplivalo na njen gospodarski interes, je povedala sogovornica. 

Rusija se osredotoča na vojno v Ukrajini, kjer se sooča s svojimi težavami, zato njen odziv ostaja omejen. Evropska unija in ZDA pozivata k deeskalaciji, vendar brez konkretnih ukrepov. Optimizem glede rešitve tega konflikta je trenutno po mnenju Juvanove zelo omejen, saj Iran širi spopad v širši regiji, kar povečuje tveganje za globalno destabilizacijo.