
Naročite se
|Prijavite se
Jeruzalem - Ulice mesta, ki ga kot bodočo prestolnico zahtevajo tako Izraelci kot Palestinci, so z dneva v dan bolj krvave. Danes iz soseske Har Nof na zahodnem obrobju mesta, kjer živijo predvsem pravoverni Židi, poročajo o napadu na tamkajšnjo sinagogo - dva palestinska napadalca, oborožena s strelnim orožjem in sekiro, sta vernike napadla med jutranjo molitvijo. Štirje ljudje so umrli - trije ameriški Izraelci, četrti pa je imel poleg izraelskega tudi britansko državljanstvo. Pod streli policije sta padla tudi napadalca.
Izraelski primer Benjamin Netanjahu, ki se bo še danes srečal predstavniki varnostnih sil, je za napad obtožil palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in palestinsko gibanje Hamas ter obljubil odločen odziv. »Napad je neposredna posledica hujskanja s strani Hamasa in Abasa. Hujskanja, ki ga mednarodna skupnost povsem neodgovorno ignorira,« je dejal Netanjahu.
Napad na sinagogo je obsodil tudi ameriški državni sekretar John Kerry, ki je palestinske voditelje pozval, naj odločno obsodijo dejanje »popolnega terorja«, kar je Abas nekaj ur pozneje tudi storil: »Palestinsko predsedstvo je vedno obsojalo poboje civilistov na eni ali drugi strani, zato obsoja tudi današnji poboj vernikov sinagoge v zahodnem delu Jeruzalema.«
Za skrajnejše palestinsko gibanja Hamas, ki vlada na območju Gaze, pa je napad logična posledica »izraelskih zločinov, pobojev in skrunjenja Al Akse«. Tokratni napad naj bi bil odgovor na umor palestinskega voznika, ki so ga ta teden našli obešenega v avtobusu. Izraelska policija vztraja, da je voznik storil samomor, čemur pa palestinski patolog, ki je prisostvoval pri obdukciji, in svojci pokojnega ne verjamejo. Trdijo, da so bili na truplu znaki nasilja in da so ga umorili pravoverni Židi. Njegovega pogreba se je v ponedeljek udeležilo več tisoč ljudi, peščica med njimi je pozivala k maščevanju.
Začarani krog maščevanja
Maščevalni vrtinec, v katerem so se po ugrabitvi in smrti treh izraelskih najstnikov junija letos in pozneje domnevno maščevalnemu umoru palestinskega najstnika znašli Palestinci in Izraelci, je samo v zadnjem mesecu dni odnesel pet izraelskih in več kot deset palestinskih življenj. Olja na ogenj so prilile še skrajne židovske organizacije, ki zahtevajo pravico do molitve na območju mošeje Al Aksa oziroma Tempeljskem griču, čemur pa muslimani ostro nasprotujejo. V skladu z zdajšnjimi pravili nemuslimani sicer lahko obiščejo območje, a tam ne smejo moliti.
Kljub pozivom mednarodne skupnosti voditeljem tako ene kot druge strani, naj ravnajo odgovorno in ne stopnjujejo napetosti, pomočnik generalnega sekretarja ZN za politična vprašanja Jens Toyberg-Frandzen opozarja, da izraelske oblasti z nadaljevanjem gradnje židovskih naselji na okupiranih območjih spodkopavajo mir v Jeruzalemu. Opozoril je tudi na nezakonita rušenja palestinskih domov na Zahodnem bregu in v arabskem vzhodnem Jeruzalemu. Samo v zadnjih štirih tednih so izraelske oblasti porušile več kot 80 objektov, tudi tistih, ki so bili zgrajeni s sredstvi EU, skoraj 170 Palestincev je ostalo brez strehe nad glavo. Njihovo usodo bodo kmalu delile tudi družine Palestincev, ki so v preteklih dneh izvedli napade na izraelske civiliste. Uradni Tel Aviv je politiko kazenskega rušenja domov družinam samomorilskih napadalcev opustil leta 2005, a je Netanjahu v začetku meseca skrajni ukrep znova potegnil na plano.
Španija o državnosti Palestine
O celoviti rešitvi, ki bi omogočila začetek celjenja hudo načetih odnosov med Izraelci in Palestinci, se te dni bolj kot na Bližnjem vzhodu, govori na stari celini. Po britanski in irski simbolični potrditvi državnosti Palestine in po švedskem priznanju neodvisnosti, se je danes za podoben korak, kot ga je naredil uradni London, odločil tudi Madrid.
Zunanji minister José Manuel García-Margallo je pojasnil, da bo to simbolično dejanje vladi omogočilo priznanje Palestine nemudoma, ko bo presodila, da je to potrebno, a hkrati priznal, da je časa zaradi širjenja izraelskih naselji na okupiranih območjih vse manj. »Ali bomo ukrepali hitro ali pa bo ustanovitev palestinske države postala fizično nemogoča.« Španski parlament naj bi o pobudi, kakršne je te dni slišati tudi v Sloveniji, glasoval še danes.
O priznanju Palestine bo čez manj kot deset dni odločal tudi francoski parlament.
Komentarji