Jezna Greta proti predvolilnemu Trumpu
Okoljska aktivistka se bo v Davosu težko znebila svojega avtsajderskega statusa, ki je posledica njenega razmišljanja izven ustaljenih okvirjev. Enako velja za njenega velikega nasprotnika iz Bele hiše.
Odpri galerijo
Trumpovi definiciji prerokov pogube ustreza kar nekaj udeležencev foruma, tudi 17-letna Greta Thunberg. Foto Reuters
Ameriški predsednik Donald Trump in mlada okoljska aktivistka Greta Thunberg se ne strinjata tako rekoč o ničemer, a vseeno imata nekaj skupnega. Ne glede na to, kako zelo se trudita, se nikoli ne bosta povsem zlila z ekskluzivnim, globalističnim okoljem Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu.
Njuna sporočila si ne bi mogla biti bolj različna, njuni ideologiji in svetovna nazora ravno tako. Toda v švicarske Alpe sta oba prišla z jasnim namenom: predstaviti svoje ideje tistim, ki v svetu štejejo ne samo nekoliko, ampak veliko več.
Ameriški predsednik je izkoristil priložnost in globalno elito pozval, naj zavrne pesimizem in okoljski alarmizem, rekoč, da »strah in dvom nista dobra za miselni proces, sploh ker živimo v času izjemnega upanja, veselja, optimizma in akcije«.
»Preden lahko zgrabimo jutrišnje priložnosti, moramo zavrniti preroke pogube in njihove napovedi apokalipse,« je poudaril Trump. »Ti so namreč dediči včerajšnjih napovedovalcev prihodnosti.« Po predsednikovih besedah jih je mogoče najti tako v ZDA kot drugod po svetu. »V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so napovedali krizo prenaseljenosti, v sedemdesetih letih lakoto in konec nafte v devetdesetih.«
Trumpovi definiciji prerokov pogube, ki jih prišteva med »radikalne socialiste«, ustreza kar nekaj udeležencev foruma, tudi 17-letna Greta Thunberg, ki je med svojim prvim letošnjim nastopom na eni izmed okroglih miz svetovne voditelje pozvala, naj začnejo upoštevati ugotovitve znanstvenikov glede segrevanja podnebja, z opozorilom, da časa za učinkovito ukrepanje zmanjkuje.
Kot sama ugotavlja, so njena dosedanja opozorila, tudi tista, ki jih je izrekla na lanskem forumu v Davosu, izvenenela v prazno. Prepričala je ni niti Trumpova napoved, da se bodo ZDA vključile v iniciativo, katere cilj je v prihodnjem desetletju po vsem svetu posaditi 1000 milijard dreves.
»Naša hiša še vedno gori, vaša neaktivnost pa iz ure v uro krepi plamene,« je poudarila med svojim govorom, v katerem je kot tri ključne ukrepe za preprečevanje nadaljnje okoljske škode izpostavila takojšnjo zaustavitev vseh investicij v črpanje fosilnih goriv, takojšnjo ukinitev vseh subvencij za fosilna goriva in takojšnje prenehanje uporabe teh istih goriv. »Nočemo čakati do leta 2050, 2030 ali 2021, hočemo, da to storite takoj,« se je glasilo njeno sporočilo.
Svetovna elita ga je nedvomno slišala, tako kot je slišala sporočilo ameriškega predsednika, da je večina strahov, povezanih s prihodnostjo planeta, odveč. Toda ali bo katerega od njiju resnično upoštevala oziroma si ga vzela k srcu? Malo verjetno.
Greta se bo v Davosu težko znebila svojega avtsajderskega statusa, ki je posledica njenega razmišljanja izven ustaljenih okvirjev.
Enako velja za njenega velikega nasprotnika iz Bele hiše, ki ga letos novembra čakajo volitve, še prej pa sojenje v okviru procesa razrešitve, ki ga je proti njemu sprožila demokratska opozicija. Skupaj z ameriškim predsednikom je v Davos prišla tudi ameriška volilna kampanja. Njegov nastop je bil izrazito predvolilno obarvan, med njim pa ni bilo slišati žvižgov, ki so spremljali njegov prvi govor na forumu pred dvema letoma. Davoško občinstvo se je Trumpa očitno navadilo, tako kot se je navadilo švedske najstnice. A oba še vedno jemlje s precej rezerve.
Kot razpravljavec je v Davosu nastopil tudi predsednik slovenske vlade Marjan Šarec, ki je sodeloval na okrogli mizi o nadaljevanju strateškega dialoga o Zahodnem Balkanu, med katero je poudaril, da je širitev EU na jugovzhod Evrope ključnega pomena za stabilizacijo in preobrazbo regije. Za Šarca je nadaljevanje širitvenega procesa »edina izbira, ki jo imamo, če želimo stabilno in močno Evropo. Le takšna EU bo lahko imela pomembno in odgovorno vlogo v globaliziranem in nestanovitnem svetu,« je povedal. Kot je poročala STA, je izrazil je tudi prepričanje, da bodo prihajajoče razprave med članicami EU dokazale, da je Unija sposobna dosegati soglasje o tako pomembnem vprašanju, kot sta evropska perspektiva in evropska pripadnost Zahodnega Balkana. Slovenski premier se je prvi dan foruma sestal z bolgarskim premierom Bojkom Borisovom, jutri pa se bo med drugim srečal s podpredsednikom Evropske investicijske banke (EIB) Alexandrom Stubbom in generalno direktorico Mednarodnega denarnega sklada Kristalino Georgievo.
Njuna sporočila si ne bi mogla biti bolj različna, njuni ideologiji in svetovna nazora ravno tako. Toda v švicarske Alpe sta oba prišla z jasnim namenom: predstaviti svoje ideje tistim, ki v svetu štejejo ne samo nekoliko, ampak veliko več.
Ameriški predsednik je izkoristil priložnost in globalno elito pozval, naj zavrne pesimizem in okoljski alarmizem, rekoč, da »strah in dvom nista dobra za miselni proces, sploh ker živimo v času izjemnega upanja, veselja, optimizma in akcije«.
»Preden lahko zgrabimo jutrišnje priložnosti, moramo zavrniti preroke pogube in njihove napovedi apokalipse,« je poudaril Trump. »Ti so namreč dediči včerajšnjih napovedovalcev prihodnosti.« Po predsednikovih besedah jih je mogoče najti tako v ZDA kot drugod po svetu. »V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so napovedali krizo prenaseljenosti, v sedemdesetih letih lakoto in konec nafte v devetdesetih.«
»Naša hiša še vedno gori«
Trumpovi definiciji prerokov pogube, ki jih prišteva med »radikalne socialiste«, ustreza kar nekaj udeležencev foruma, tudi 17-letna Greta Thunberg, ki je med svojim prvim letošnjim nastopom na eni izmed okroglih miz svetovne voditelje pozvala, naj začnejo upoštevati ugotovitve znanstvenikov glede segrevanja podnebja, z opozorilom, da časa za učinkovito ukrepanje zmanjkuje.
Za Donalda Trumpa je bil današnji nastop v Davosu že drugi v vlogi ameriškega predsednika. Foto Reuters
Kot sama ugotavlja, so njena dosedanja opozorila, tudi tista, ki jih je izrekla na lanskem forumu v Davosu, izvenenela v prazno. Prepričala je ni niti Trumpova napoved, da se bodo ZDA vključile v iniciativo, katere cilj je v prihodnjem desetletju po vsem svetu posaditi 1000 milijard dreves.
»Naša hiša še vedno gori, vaša neaktivnost pa iz ure v uro krepi plamene,« je poudarila med svojim govorom, v katerem je kot tri ključne ukrepe za preprečevanje nadaljnje okoljske škode izpostavila takojšnjo zaustavitev vseh investicij v črpanje fosilnih goriv, takojšnjo ukinitev vseh subvencij za fosilna goriva in takojšnje prenehanje uporabe teh istih goriv. »Nočemo čakati do leta 2050, 2030 ali 2021, hočemo, da to storite takoj,« se je glasilo njeno sporočilo.
Svetovna elita ga je nedvomno slišala, tako kot je slišala sporočilo ameriškega predsednika, da je večina strahov, povezanih s prihodnostjo planeta, odveč. Toda ali bo katerega od njiju resnično upoštevala oziroma si ga vzela k srcu? Malo verjetno.
Greta Thunberg ugotavlja, da je večina njenih opozoril izvenela v prazno. Foto Reuters
Tokrat brez žvižgov
Greta se bo v Davosu težko znebila svojega avtsajderskega statusa, ki je posledica njenega razmišljanja izven ustaljenih okvirjev.
Enako velja za njenega velikega nasprotnika iz Bele hiše, ki ga letos novembra čakajo volitve, še prej pa sojenje v okviru procesa razrešitve, ki ga je proti njemu sprožila demokratska opozicija. Skupaj z ameriškim predsednikom je v Davos prišla tudi ameriška volilna kampanja. Njegov nastop je bil izrazito predvolilno obarvan, med njim pa ni bilo slišati žvižgov, ki so spremljali njegov prvi govor na forumu pred dvema letoma. Davoško občinstvo se je Trumpa očitno navadilo, tako kot se je navadilo švedske najstnice. A oba še vedno jemlje s precej rezerve.
Šarec o prihodnosti Zahodnega Balkana
Kot razpravljavec je v Davosu nastopil tudi predsednik slovenske vlade Marjan Šarec, ki je sodeloval na okrogli mizi o nadaljevanju strateškega dialoga o Zahodnem Balkanu, med katero je poudaril, da je širitev EU na jugovzhod Evrope ključnega pomena za stabilizacijo in preobrazbo regije. Za Šarca je nadaljevanje širitvenega procesa »edina izbira, ki jo imamo, če želimo stabilno in močno Evropo. Le takšna EU bo lahko imela pomembno in odgovorno vlogo v globaliziranem in nestanovitnem svetu,« je povedal. Kot je poročala STA, je izrazil je tudi prepričanje, da bodo prihajajoče razprave med članicami EU dokazale, da je Unija sposobna dosegati soglasje o tako pomembnem vprašanju, kot sta evropska perspektiva in evropska pripadnost Zahodnega Balkana. Slovenski premier se je prvi dan foruma sestal z bolgarskim premierom Bojkom Borisovom, jutri pa se bo med drugim srečal s podpredsednikom Evropske investicijske banke (EIB) Alexandrom Stubbom in generalno direktorico Mednarodnega denarnega sklada Kristalino Georgievo.
