Assangu zaradi kršenja pogojnega izpusta skoraj leto zapora

Sodišče je presodilo glede Assangovega kršenja britanskih zakonov pred sedmimi leti, ko je na ekvadorskem veleposlaništvu poiskal azil.

Objavljeno
01. maj 2019 11.56
Posodobljeno
01. maj 2019 14.57
Obravnava zahteve ZDA po izročitvi Assanga je napovedana že za jutri. FOTO: Daniel Leal-Olivas/AFP
Juliana Assanga so v Londonu dopoldne privedli pred sodnico Deborah Taylor, ki je, kot je bilo napovedano, podala razsodbo glede obtožnice kršenja britanskih pogojev varščine oziroma pogojnega izpusta pred sedmimi leti, ko je na ekvadorskem veleposlaništvu poiskal azil. S tem se je tedaj izognil izročitvi Švedski, ki jo je britansko sodišče že odobrilo.

Ob pol enajsti uri dopoldne so Assanga privedli na londonsko sodišče Southwark Crown Court, na katerem so se zbrali tudi njegovi podporniki. Pred sodiščem, s transparenti, zatem tudi v sodni dvorani, kjer so obtožencu izražali podporo tudi med procesom. Ob razsodbi so tudi peli, naposled pa vzklikali: »V Združenem kraljestvu ni pravice.« Ali: »Sram vas bodi!«

Assangu je zaradi te obtožnice grozilo do dvanajst mesecev zapora, dosojeno mu je bilo le nekaj manj, 50 tednov ječe. Od prisotnih podpornikov se je, ko so ga znova odvedli proti celici, poslovil s stisnjeno pestjo.


Zaskrbljeni zaradi morebitne izročitve ZDA


Sodnica je ob izreku sodbe dejala, da si je težko zamisliti bolj resen primer kaznivega dejanja. S skrivanjem na veleposlaništvu se je po njenih besedah namerno izogibal temu, da bi ga prijeli. To je nedvomno vplivalo na postopke na Švedskem, je poudarila.

Assange je v pismu, ki so ga prebrali danes na sodišču, zapisal, da se je leta 2012 znašel v težkih okoliščinah. »Naredil sem, kar sem mislil, da je najbolje ali morda edino, kar sem lahko,« je dodal. Opravičil se je tudi vsem, ki jih je s tem morebiti prizadel.
Njegov odvetnik Mark Summers pa je povedal, da je 47-letnika že leta strah, da bi ga zaradi dela za Wikileaks izročili ZDA. »Grožnje iz ZDA so vse zasenčile,« je poudaril.

Z Wikileaksa so v odzivu sporočili, da so šokirani nad odločitvijo. »Zelo nas skrbi, ali bo zaslišanje o izročitvi v Združenem kraljestvu pravično,«so zapisali na Twitterju.


 

Pred sodnikom že 11. aprila


Že nekaj ur po aretaciji 11. aprila so Assanga prvič privedli pred sodnika, sicer pa ostajajo kot rečeno njegovi zagovorniki najbolj zaskrbljeni zaradi morebitne odločitve o izročitvi Združenim državam Amerike.

Zahteva po njegovi izročitvi Švedski, kjer so ga obtožili spolnega napada in posilstva, je medtem zapadla. Obtožba za spolni napad leta 2015, za posilstvo dve leti zatem. A si domnevna Assangova žrtev prizadeva, da bi primer znova odprli. Če bi se Švedi znova odločili za zahtevo po izročitvi, bi se morali Britanci odločiti, kateri izmed obeh držav ugoditi.

Ob morebitni izročitvi ZDA bi Assanga zaradi sodelovanja s Chelsea Manning in posredovanja stotisočev zaupnih dokumentov ameriške vojske WikiLeaksu lahko obsodili na do pet let zapora. Kot je sodnici v svojem današnjem nastopu povedal Assangov zagovornik Mark Summers, je Assange leta 2012 ravnal, kot je, ker je v bojazni pred izročitvijo ZDA preko Švedske iskal azil, kar je zagovornik označil kot pravno zakonito dejanje. Bal se je, da bi pristal v Guantanamo Bayu, ne nujno preko mednarodne izročitve.

Zavedal se je, da je bil tarča lova na človeka, bal se je, da bi ga ugrabili in odvedli v ZDA tudi brez pristanka države, v kateri se je nahajal. Chelsea Manning so, denimo, odredili samico, Assange pa je bil deležen tudi groženj s smrtjo.

image
FOTO: Henry Nicholls/Reuters


Summers je glede Švedske izjavil, da je dokazano izročala osumljence državam, v katerih prakticirajo mučenje. Navedel je primer švedske izročitve dveh osumljencev Egiptu, »državi, ki je znana po tem, da s podporo ZDA prakticira mučenje.« Sodnici je – ob oglašanju Assangovih podpornikov v sodni dvorani – predstavil tudi, kakšno mučenje bi Assanga lahko čakalo v ZDA. Glede azila v veleposlaništvu Ekvadorja je dodal, da so Združeni narodi Veliko Britanijo in Švedsko kritizirali, ker ga nista priznali.

Opisal je tudi Assangovo življenje na veleposlaništvu, v prostorih, ki niso bili namenjeni prebivanju ljudi. V tem času je oboleval za različnimi boleznimi, zobobolom, depresijo. Dodal je, da je bil med bivanjem na veleposlaništvu voljo preiskovalcem iz Švedske. Med razsodbo je bila prisotna tudi Assangova odvetnica Jennifer Robinson, tožilstvo pa je zastopal Aaron Watkins.

Za jutri je napovedana obravnava zahteve ZDA po izročitvi Assanga. Znova v Londonu, a na sodišču Westminster Magistrate Court. Assanga naj bi sodstvo zaslišalo preko video povezave, po današnji razsodbi pa ni znano, ali bi moral pred morebitno izročitvijo ZDA najprej odslužiti britansko kazen.