Hrvaški premier Plenković: Izpolnili smo vse pogoje za schengen
Nobenih ovir ni več za bruseljsko priporočilo za vstop Hrvaške v schengen. Naslednja odločitev je v rokah članic EU.
Odpri galerijo
Hrvaško lobiranje je očitno uspešno. So vsa tehnična merila za vstop res izpolnjena? FOTO: Yves Herman/Reuters
Bruselj – Hrvaški premier Andrej Plenković je pred pogovori s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem napovedal, da bo komisarski kolegij 16. oktobra potrdil oceno o izpolnjevanju vseh pogojev in priporočil sprejetje Hrvaške v schengensko območje.
Temu, da je odločanje predložene z 2. oktobra na 16. oktober, ni pripisal nobene teže. »Vseeno je, ali je teden prej ali dva tedna pozneje,« je povedal v izjavi hrvaške medije po pogovorih z izvoljeno predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen.
Skliceval se je na ugotovitve odbora za schengen iz začetka septembra, po katerem je Hrvaška že izpolnila vseh osem skupin pogojev. Spomnil je še na Junckerjevo obljubo med obiskom v Zagrebu junija, da bo Hrvaška dobila priporočilo za vstop.
Glede namigov o zadržkih Slovenije je povedal, da se bodo politična vprašanja obravnavala v Svetu EU. Naloga evropske komisije je po njegvem mnenju odločanje o izpolnjevanju tehničnih standardov. To je po njegovih besedah že potrdil komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopulos.
Hrvaška in Schengen: slovenska vlada bo ravnala v interesu naše države in vladavine prava
Plenković lobira za Hrvaško v schengnu
V razpravi znotraj evropske komisije so po neuradnih informacijah nekaj zadržkov glede hitrega sprejetja priporočila za Hrvaško imeli prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans, komisar za gospodarstvo Pierre Moscovici in komisarka za promet Violeta Bulc.
Takšni zadržki predvidoma ne bodo imeli vpliva na odločanje 16. oktobra.
V Bruslju poudarjajo, da priprava ocene napreduje. Juncker se je že v govoru o stanju v Uniji pred dvema letoma zavzel za takojšen vstop Bolgarije in Romunije ter tudi Hrvaške, »ko bo izpolnila vsa merila«.
Med junijskim obiskom v Zagrebu je dejal, da si želi priporočila evropske komisije za Hrvaško v schengnu do konca mandata. Novembra oblast prevzema nova evropska komisija Ursule von der Leyen. Samo pozitivno mnenje evropske komisije še ne bi pomenilo, da bo Hrvaška kmalu vstopila v schengen, saj o širitvi odločajo države članice s soglasjem.
Čeprav imata Bolgarija in Romunija že osem let v žepu priporočilo za vstop, ostajata v čakalnici. V zadnjih letih je najglasnejša nasprotnica širitve Nizozemska. Iz Slovenije so že prišle napovedi, da utegne blokirati hrvaški vstop, saj je eden od pogojev spoštovanje pravne države. Poleg tega še vedno ni gotovo, ali Hrvaška res že povsem izpolnjuje vse tehnične pogoje. Po eni od neuradnih razlag je bilo v zadnji oceni navedenih še nekaj pomanjkljivosti.
Ena od težav za Hrvaško je meja z BiH, kjer so težava migracijski pritiski. Položaj precej spominja na odločanje evropske komisije o arbitražni razsodbi glede meje, pri čemer niso upoštevali mnenja lastne pravne službe in se z nevtralno držo de facto postavili na hrvaško stran.
Negotovo je, kdaj bo zadeva sploh lahko obravnavna v svetu EU. Do konca finskega predsedovanja ni več časa. V prvi polovici prihodnjega leta pa predsedovanje prevzame Hrvaška, ki mora biti v tem obdobju nevtralna in ne more poudarjati lastnih interesov. Položaj se še bolj zaplete, ker druge članice ne bi mogle narediti izjeme za Hrvaško, če sta Bolgarija in Romunija še pred vrati.
Temu, da je odločanje predložene z 2. oktobra na 16. oktober, ni pripisal nobene teže. »Vseeno je, ali je teden prej ali dva tedna pozneje,« je povedal v izjavi hrvaške medije po pogovorih z izvoljeno predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen.
Skliceval se je na ugotovitve odbora za schengen iz začetka septembra, po katerem je Hrvaška že izpolnila vseh osem skupin pogojev. Spomnil je še na Junckerjevo obljubo med obiskom v Zagrebu junija, da bo Hrvaška dobila priporočilo za vstop.
Glede namigov o zadržkih Slovenije je povedal, da se bodo politična vprašanja obravnavala v Svetu EU. Naloga evropske komisije je po njegvem mnenju odločanje o izpolnjevanju tehničnih standardov. To je po njegovih besedah že potrdil komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopulos.
Hrvaška in Schengen: slovenska vlada bo ravnala v interesu naše države in vladavine prava
Plenković lobira za Hrvaško v schengnu
Trije komisarji skeptični
V razpravi znotraj evropske komisije so po neuradnih informacijah nekaj zadržkov glede hitrega sprejetja priporočila za Hrvaško imeli prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans, komisar za gospodarstvo Pierre Moscovici in komisarka za promet Violeta Bulc.
Takšni zadržki predvidoma ne bodo imeli vpliva na odločanje 16. oktobra.
V Bruslju poudarjajo, da priprava ocene napreduje. Juncker se je že v govoru o stanju v Uniji pred dvema letoma zavzel za takojšen vstop Bolgarije in Romunije ter tudi Hrvaške, »ko bo izpolnila vsa merila«.
Komisarka Bulčeva: »Budno spremljamo«
Komisarka za promet Violeta Bulc je izjavila: »Kolegij komisarjev o evalvaciji hrvaške pripravljenosti za vstop v schengensko območje še ni razpravljal. Internih postopkov, ki pa tečejo znotraj komisije, ne komentiramo, jih pa budno spremljamo in v njih aktivno sodelujemo.«
Komisarka za promet Violeta Bulc je izjavila: »Kolegij komisarjev o evalvaciji hrvaške pripravljenosti za vstop v schengensko območje še ni razpravljal. Internih postopkov, ki pa tečejo znotraj komisije, ne komentiramo, jih pa budno spremljamo in v njih aktivno sodelujemo.«
Med junijskim obiskom v Zagrebu je dejal, da si želi priporočila evropske komisije za Hrvaško v schengnu do konca mandata. Novembra oblast prevzema nova evropska komisija Ursule von der Leyen. Samo pozitivno mnenje evropske komisije še ne bi pomenilo, da bo Hrvaška kmalu vstopila v schengen, saj o širitvi odločajo države članice s soglasjem.
Čeprav imata Bolgarija in Romunija že osem let v žepu priporočilo za vstop, ostajata v čakalnici. V zadnjih letih je najglasnejša nasprotnica širitve Nizozemska. Iz Slovenije so že prišle napovedi, da utegne blokirati hrvaški vstop, saj je eden od pogojev spoštovanje pravne države. Poleg tega še vedno ni gotovo, ali Hrvaška res že povsem izpolnjuje vse tehnične pogoje. Po eni od neuradnih razlag je bilo v zadnji oceni navedenih še nekaj pomanjkljivosti.
Ena od težav za Hrvaško je meja z BiH, kjer so težava migracijski pritiski. Položaj precej spominja na odločanje evropske komisije o arbitražni razsodbi glede meje, pri čemer niso upoštevali mnenja lastne pravne službe in se z nevtralno držo de facto postavili na hrvaško stran.
Negotovo je, kdaj bo zadeva sploh lahko obravnavna v svetu EU. Do konca finskega predsedovanja ni več časa. V prvi polovici prihodnjega leta pa predsedovanje prevzame Hrvaška, ki mora biti v tem obdobju nevtralna in ne more poudarjati lastnih interesov. Položaj se še bolj zaplete, ker druge članice ne bi mogle narediti izjeme za Hrvaško, če sta Bolgarija in Romunija še pred vrati.
