Pričakuje se Junckerjeva zelena luč Hrvaški za schengen
Pozitivna ocena Bruslja še zdaleč ne pomeni skorajšnjega vstopa v območje brez meja.
Odpri galerijo
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in hrvaški premier Andrej Plenković prihajata iz iste politične družine, Evropske ljudske stranke. FOTO: Yves Herman/Reuters
Bruselj – Na jutrišnjem zasedanju evropske komisije o hrvaškem izpolnjevanju pogojev za vstop v schengen se pričakuje pozitivna odločitev. Tako bo odločanje o hrvaškem vstopu v območje brez nadzora na mejah šlo v naslednji fazo – v Svet EU, v katerem imajo odločitev sprejmejo države članice s soglasje.
Za zeleno luč je evropska komisija morala ugotoviti izpolnjevanje merila na vseh ocenjevanih področjih, kot so upravljanje zunanje meje, schengenski informacijski sistem, vizumska politika varstvo podatkov, policijsko sodelovanje.
Pri takšnih odločitvah evropska komisija običajne še navede, da se morajo prizadevanja nadaljevati in da se bo še nadaljevalo sprejemanje odločitev.
Kot je običajno v takšnih zadevah, naj bi med razpravo oglasila slovenska komisarka Violeta Bulc.
Vodje kabinetov evropskih komisarjev so na današnjem tedenskem sestanku, v bruseljskem žargonu poimenovanem hebdo, dobili na mize dnevni red zasedanja kolegija evropske komisije. Komisarji se bodo jutri v Strasbourgu predzadnjič sestali v okviru rednega mandata.
»Želim, da evropska komisija do konca našega mandata priporoči svetu EU sprejetje Hrvaške v območje schengna,« je ob obisku v Zagrebu 7. junija po srečanju s hrvaškim premierom Andrejem Plenkovićem dejal Jean-Claude Juncker. Odhajajoči predsednik evropske komisije bo očitno držal obljubo.
Odločanje je bilo sicer okvirno predvideno že za dva druga kolegija, 2. in 16. oktobra, a nato ni bilo uvrščeno na dnevni red zasedanj. Presoja evropskih komisarjev bo temeljila na poročilu, ki ga bodo dobili v roke. Tako iz pričakovanj hrvaške vlade kot tudi iz namigov evropskega komisarja za notranje zadeve Dimitrisa Avramopulosa po zasedanju notranjih ministrov EU pred dvema tednoma v Luxembourgu ne bi smelo biti dvomov.
Tudi Bruselj je že večkrat sporočil, da delo evropske komisije s ciljem čim prej končati vse schengenske ocene dobro napreduje. Pozitivna ocena še zdaleč ne pomeni skorajšnjega vstopa Hrvaške v schengen. Čeprav imata Bolgarija in Romunija takšno priporočilo že od začetka desetletja, njunega članstva v območju brez nadzora na mejah ni še niti na obzorju.
Pri odločanju imajo vajeti v rokah države članice v svetu EU. Zadeva v obdobju finskega predsedstva že tako ne more na dnevni red, ker je prepozno. Tudi Hrvaška, ki predseduje svetu v prvi polovici prihodnjega leta, ne more favorizirati svojih interesov. Za Hrvaško kot prvo iz tria s Portugalsko in Slovenijo predseduje Nemčija.
Vodja slovenske diplomacije Miro Cerar je pred kratkim opozoril, da je vstop Hrvaške v schengenski režim v slovenskem interesu, vendar le ob polnem spoštovanju vseh demokratičnih in pravnih standardov, na katerih temelji EU. Tako iz Cerarjeve izjave kot tudi iz nastopov premiera Marjana Šarca je razbrati strahove, da bo Hrvaška dobila pozitivno mnenje evropske komisije, čeprav ne izpolnjuje meril. V ozadju tega naj bi bila – politika.
Neuradno je slišati ocene, da Hrvaška ne obvladuje razmer na zunanji meji EU z BiH, saj se število prihodov nezakonitih migrantov v Slovenijo povečuje.
Za zeleno luč je evropska komisija morala ugotoviti izpolnjevanje merila na vseh ocenjevanih področjih, kot so upravljanje zunanje meje, schengenski informacijski sistem, vizumska politika varstvo podatkov, policijsko sodelovanje.
Pri takšnih odločitvah evropska komisija običajne še navede, da se morajo prizadevanja nadaljevati in da se bo še nadaljevalo sprejemanje odločitev.
Kot je običajno v takšnih zadevah, naj bi med razpravo oglasila slovenska komisarka Violeta Bulc.
Vodje kabinetov evropskih komisarjev so na današnjem tedenskem sestanku, v bruseljskem žargonu poimenovanem hebdo, dobili na mize dnevni red zasedanja kolegija evropske komisije. Komisarji se bodo jutri v Strasbourgu predzadnjič sestali v okviru rednega mandata.
»Želim, da evropska komisija do konca našega mandata priporoči svetu EU sprejetje Hrvaške v območje schengna,« je ob obisku v Zagrebu 7. junija po srečanju s hrvaškim premierom Andrejem Plenkovićem dejal Jean-Claude Juncker. Odhajajoči predsednik evropske komisije bo očitno držal obljubo.
Po poti Bolgarije in Romunije?
Odločanje je bilo sicer okvirno predvideno že za dva druga kolegija, 2. in 16. oktobra, a nato ni bilo uvrščeno na dnevni red zasedanj. Presoja evropskih komisarjev bo temeljila na poročilu, ki ga bodo dobili v roke. Tako iz pričakovanj hrvaške vlade kot tudi iz namigov evropskega komisarja za notranje zadeve Dimitrisa Avramopulosa po zasedanju notranjih ministrov EU pred dvema tednoma v Luxembourgu ne bi smelo biti dvomov.
Tudi Bruselj je že večkrat sporočil, da delo evropske komisije s ciljem čim prej končati vse schengenske ocene dobro napreduje. Pozitivna ocena še zdaleč ne pomeni skorajšnjega vstopa Hrvaške v schengen. Čeprav imata Bolgarija in Romunija takšno priporočilo že od začetka desetletja, njunega članstva v območju brez nadzora na mejah ni še niti na obzorju.
Slovenija dokaj sumničava
Pri odločanju imajo vajeti v rokah države članice v svetu EU. Zadeva v obdobju finskega predsedstva že tako ne more na dnevni red, ker je prepozno. Tudi Hrvaška, ki predseduje svetu v prvi polovici prihodnjega leta, ne more favorizirati svojih interesov. Za Hrvaško kot prvo iz tria s Portugalsko in Slovenijo predseduje Nemčija.
Vodja slovenske diplomacije Miro Cerar je pred kratkim opozoril, da je vstop Hrvaške v schengenski režim v slovenskem interesu, vendar le ob polnem spoštovanju vseh demokratičnih in pravnih standardov, na katerih temelji EU. Tako iz Cerarjeve izjave kot tudi iz nastopov premiera Marjana Šarca je razbrati strahove, da bo Hrvaška dobila pozitivno mnenje evropske komisije, čeprav ne izpolnjuje meril. V ozadju tega naj bi bila – politika.
Neuradno je slišati ocene, da Hrvaška ne obvladuje razmer na zunanji meji EU z BiH, saj se število prihodov nezakonitih migrantov v Slovenijo povečuje.
