Junckerju očitali, da nima stika z realnostjo
Med odzivi na njegov govor tudi nekaj burnih, povezanih zlasti z migracijami in s tem, kako poenotena oziroma razklana je zdaj EU.
Odpri galerijo
Jean-Claude Juncker FOTO: AFP
Govor predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja o razmerah v EU pred parlamentarci v Strasbourgu je naletel na številne odzive, tudi nekaj burnih, povezanih zlasti z migracijami in s tem, kako poenotena oziroma razklana je zdaj EU.
Udo Bullmann (S&D) je prvega moža komisije pozval k odprtju legalnih migracijskih poti in sprejetju novega naložbenega načrta za jug, medtem ko je Rysalind Antoni Legutko (Skupina evropskih konservativcev in reformistov) dosedanjo relokacijo migrantov povsem skritiziral in izpostavil, da EU nikdar v svoji zgodovini ni bila tako neenotna, kot je zdaj.
Guy Verhofstadt (Alde) je to kategorično zavrnil in spomnil na čase med dvema svetovnima vojnama in na berlinski zid. Kot mnogi drugi poslanski kolegi je tudi sam opozoril na nevarnost nacionalizma. »Skrajna desnica poskuša prevzeti evropsko politiko, jo izpodriniti iz rok EU. Skrajnodesnim tendencam se moramo upreti in zaščititi naše volitve pred vmešavanji drugih držav,« je predlagal. Od Junckerjevih napovedi pa je najbolj pohvalil načrtovano partnerstvo z Afriko, s katerim bo Evropa postala največje trgovinsko območje.
Glasen je bil še Nigel Farage (skupina Evropa svobode in neposredne demokracije), ki je Junckerju očital, da nima stika z realnostjo. Evropo je naslikal kot skupnost blaginje in zadovoljstva, populistični revolt v skoraj vseh članicah pa je zatajil. Poleg tega se je obregnil ob centraliziranje njene moči na področju zunanje politike, obrambe in davkov.
Da je delovanje komisije nepregledno, nedemokratično in prežeto z dvojnimi merili, je ocenil Nicolas Bay (skupina Evropa narodov in svobode). »Preganjate Madžarsko, ker je našla način za ščitenje svojih meja. Za vas je značilna nora migracijska politika,« je bilo slišati.
Tudi Ska Keller (Skupina zelenih/Evropska svobodna zveza) ni mogla mimo nacionalizma, pri čemer je med vrsticami pokomentirala dogajanje na Madžarskem: »Vse vrednote so v nevarnosti, sodniki izgubljajo službe, časnike zapirajo, korupcija se je razpasla.«
Manfred Weber (EPP) pa je prvemu možu komisije pel hvalospeve. Čeprav je Evropa bolj robustna, kot je bila, preden je prevzel njeno vodenje, se mu je zahvalil, da je ves čas branil njeno enotnost. Mandat so zaznamovali ugodni gospodarski kazalniki, številna nova delovna mesta in zajezitev migrantske poti, vendar Unijo čakajo še mnogi izzivi. Med drugim je v schengensko območje treba vključiti Bolgarijo, Hrvaško in tudi Romunijo, ki na to čakajo predolgo, je poudaril.
Antonio Tajani, predsednik evropskega parlamenta, se je na kratko odzval z besedami, da mora biti zmanjšanje brezposelnosti osrednja socialna naloga, s katero se more spoprijeti Unija in njene institucije. Med razpravo je spomnil še na pomen svobode medijev, na katero bo vedno znova opozarjali, saj da je skrb vzbujajoče, da morilcev lani ubite malteške preiskovalne novinarke še niso našli.
Karoline Edtstadler, državna sekretarka avstrijskega notranjega ministrstva, ki je spregovorila v imenu Sveta Evropske unije, je poudarila, da je treba varovati naše skupne vrednote. Pomemben bo okrepljen Frontex, za katerega je ocenila, da bo ključen del migracijske politike in pogoj za vzpostavitev evropskega azilnega sistema. V bližnji prihodnosti pa se moramo osredotočiti še na enoten in varen digitalni trg, ki se vsak dan srečuje z več napadi.
Da so meje v EU očitno odprte samo še za kapital, je dejala slovenska evroposlanka Tanja Fajon (S&D). »Ksenofobni izpadi niso več samo slaboumno blebetanje, ampak postajajo del argumentacijske strategije. Zapira se prostor za kritiko ksenofobnega diskurza in povečuje pritisk, da bi tovrstno retoriko sprejeli kot običajno prakso. Populistični voditelji širijo strah pred namišljeno množico ljudi. Begunska 'kriza' se izrablja kot sredstvo za zakrivanje krize evropskih institucij. Temeljni spodrsljaj je neurejenost skupne azilne politike, ki bi morala sloneti na solidarnosti,« je dejala.
Udo Bullmann (S&D) je prvega moža komisije pozval k odprtju legalnih migracijskih poti in sprejetju novega naložbenega načrta za jug, medtem ko je Rysalind Antoni Legutko (Skupina evropskih konservativcev in reformistov) dosedanjo relokacijo migrantov povsem skritiziral in izpostavil, da EU nikdar v svoji zgodovini ni bila tako neenotna, kot je zdaj.
Guy Verhofstadt (Alde) je to kategorično zavrnil in spomnil na čase med dvema svetovnima vojnama in na berlinski zid. Kot mnogi drugi poslanski kolegi je tudi sam opozoril na nevarnost nacionalizma. »Skrajna desnica poskuša prevzeti evropsko politiko, jo izpodriniti iz rok EU. Skrajnodesnim tendencam se moramo upreti in zaščititi naše volitve pred vmešavanji drugih držav,« je predlagal. Od Junckerjevih napovedi pa je najbolj pohvalil načrtovano partnerstvo z Afriko, s katerim bo Evropa postala največje trgovinsko območje.
Preberite še:
Juncker: EU kot arhitekt sveta, evro kot mednarodna valuta
Orbánu gori pod petami v lastni družini
Juncker: EU kot arhitekt sveta, evro kot mednarodna valuta
Orbánu gori pod petami v lastni družini
Delovanje komisije nepregledno, nedemokratično in prežeto z dvojnimi merili
Glasen je bil še Nigel Farage (skupina Evropa svobode in neposredne demokracije), ki je Junckerju očital, da nima stika z realnostjo. Evropo je naslikal kot skupnost blaginje in zadovoljstva, populistični revolt v skoraj vseh članicah pa je zatajil. Poleg tega se je obregnil ob centraliziranje njene moči na področju zunanje politike, obrambe in davkov.
Da je delovanje komisije nepregledno, nedemokratično in prežeto z dvojnimi merili, je ocenil Nicolas Bay (skupina Evropa narodov in svobode). »Preganjate Madžarsko, ker je našla način za ščitenje svojih meja. Za vas je značilna nora migracijska politika,« je bilo slišati.
Tudi Ska Keller (Skupina zelenih/Evropska svobodna zveza) ni mogla mimo nacionalizma, pri čemer je med vrsticami pokomentirala dogajanje na Madžarskem: »Vse vrednote so v nevarnosti, sodniki izgubljajo službe, časnike zapirajo, korupcija se je razpasla.«
Manfred Weber (EPP) pa je prvemu možu komisije pel hvalospeve. Čeprav je Evropa bolj robustna, kot je bila, preden je prevzel njeno vodenje, se mu je zahvalil, da je ves čas branil njeno enotnost. Mandat so zaznamovali ugodni gospodarski kazalniki, številna nova delovna mesta in zajezitev migrantske poti, vendar Unijo čakajo še mnogi izzivi. Med drugim je v schengensko območje treba vključiti Bolgarijo, Hrvaško in tudi Romunijo, ki na to čakajo predolgo, je poudaril.
Jean-Claude Juncker FOTO: Reuters
Zmanjšanje brezposelnosti osrednja socialna naloga
Antonio Tajani, predsednik evropskega parlamenta, se je na kratko odzval z besedami, da mora biti zmanjšanje brezposelnosti osrednja socialna naloga, s katero se more spoprijeti Unija in njene institucije. Med razpravo je spomnil še na pomen svobode medijev, na katero bo vedno znova opozarjali, saj da je skrb vzbujajoče, da morilcev lani ubite malteške preiskovalne novinarke še niso našli.
Karoline Edtstadler, državna sekretarka avstrijskega notranjega ministrstva, ki je spregovorila v imenu Sveta Evropske unije, je poudarila, da je treba varovati naše skupne vrednote. Pomemben bo okrepljen Frontex, za katerega je ocenila, da bo ključen del migracijske politike in pogoj za vzpostavitev evropskega azilnega sistema. V bližnji prihodnosti pa se moramo osredotočiti še na enoten in varen digitalni trg, ki se vsak dan srečuje z več napadi.
Da so meje v EU očitno odprte samo še za kapital, je dejala slovenska evroposlanka Tanja Fajon (S&D). »Ksenofobni izpadi niso več samo slaboumno blebetanje, ampak postajajo del argumentacijske strategije. Zapira se prostor za kritiko ksenofobnega diskurza in povečuje pritisk, da bi tovrstno retoriko sprejeli kot običajno prakso. Populistični voditelji širijo strah pred namišljeno množico ljudi. Begunska 'kriza' se izrablja kot sredstvo za zakrivanje krize evropskih institucij. Temeljni spodrsljaj je neurejenost skupne azilne politike, ki bi morala sloneti na solidarnosti,« je dejala.
