Dan pozneje: Bruselj čaka, da London pove, kaj sploh hoče  

Večja verjetnost kaotičnega brexita, EU27 noče odpirati ločitvenega sporazuma, mogoči pogovori o politični izjavi o prihodnjih odnosih.

Objavljeno
16. januar 2019 10.30
Posodobljeno
16. januar 2019 16.59
Zmešnjava z brexitom bo še dolgo obremenjevala evropsko politiko. FOTO: Getty Images/Istockphoto
Bruselj – Kot odgovor na sinočnjo zavrnitev ločitvenega sporazuma v britanskem parlamentu so vodilni predstavniki EU pozvali London, naj pojasni, kaj bo naredil in kako namerava izpeljati urejen izstop.     

»Nobenega scenarija ne moremo izključiti, zlasti scenarija brez dogovora (no-deal), ki smo se mu vedno hoteli izogniti. Danes, 16. januarja, smo le deset tednov od datuma, ki si ga je britanska vlada izbrala, da za EU postane tretja država. Bojim se, da je tveganje za ločitev brez dogovora večje kot kdaj prej,« je v razpravi v evropskem parlamentu povedal glavni pogajalec EU27 Michel Barnier.


Bo London vztrajal pri rdečih linijah?


V EU pričakujejo od britanske politike predvsem to, da predstavi neki pozitiven predlog, ne pa da vse samo zavrača (irsko varovalo, notranji trg, prosto gibanje delavcev …). Po Barnierjevih besedah glasovanje sinoči ni bilo izraz »pozitivne večine« za neki projekt, ki bi bil alternativa dogovoru. Pojasnil je tudi, da bo EU seveda pripravljena na pogovore, če bo London postavil nove rdeče linije in bo v okviru prihodnjih odnosov želel več kot le prostotrgovinski sporazum.

London je v pogajanjih sicer vztrajal, da Združeno kraljestvo po brexitu ne bo del carinske unije ali notranjega trga. Kako naj bi bilo videti razmerje, je nakazano v konec lanskega leta sprejeti skupni politični deklaraciji o prihodnjih odnosih, ki ni pravno zavezujoča. Odnosi so zamišljeni kot celovito partnerstvo, ki bo vključevalo širše sektorsko sodelovanje.

Če bi Otok ostal del carinske unije, ne bi mogel voditi samostojne trgovinske politike; del notranjega trga pa je prosto gibanje delavcev, kar London zavrača. 

Brez ugibanj
»Na tej točki EU ne more storiti ničesar. Čakamo, da slišimo, katere naslednje korake namerava narediti Združeno kraljestvo,« je povedal glasnik evropske komisije Margaritis Schinas. V Bruslju so sicer vedno pripravljeni na pogovore, a nočejo ugibati o raznih scenarijih. Eden takšnih bi bilo podaljšanje roka za pogajanja po 50. členu pogodbe o EU, če bi London potreboval več časa za, denimo, potrditev ločitvenega sporazuma ali za izpeljavo drugega referenduma.


V Barnierjevih očeh mora obstati tudi varovalo, ki bo preprečilo nastanek trde meje na irskem otoku. »Varovalo, o katerem smo se dogovorili z Združenim kraljestvom, mora ostati varovalo in mora ostati verodostojno,« je povedal.

V EU27 vztrajajo pri vsebini doseženega ločitvenega sporazuma z vsemi njegovimi elementi. Nastal je v dolgotrajnem pogajalskem procesu, v katerem so že bile na mizi različne rešitve. »Ne vidim manevrskega prostora,« je glede odpiranja vsebine dogovora povedal vodja poslancev evropske ljudske stranke in vodilni kandidat za prihodnjega predsednika evropske komisije Manfred Weber.


Pozivi h koncu igric


Tudi vodja nemške diplomacije Heiko Mass je za radio Deutschlandfunk ocenil, da je kompromis že bil dosežen. »Če bi lahko bilo ponujeno več, bi to moralo biti narejeno že pred tedni,« je povedal. Pozval je h končanju igric in opozoril, da bi padec Therese May položaj še bolj zapletel. V Berlinu vidijo podaljšanje roka za brexit kot smotrno samo, če je cilj sporazum med EU27 in Združenim kraljestvom, a takšne večine v britanskem parlamentu trenutno ni.   

Vsako podaljševanje roka je povezano s težavami, ki bi izhajale iz tega, da bodo konec maja evropske volitve. »Zmešnjave v britanski politiki ne bi smeli uvažati v evropsko politiko,« je glede podaljševanja roka na čas po volitvah povedal vodja liberalnih poslancev Guy Verhofstadt.

Kljub slepi ulici, v kateri se je znašel brexit, sta tako romunska državna sekretarka za EU Melania Ciot kot prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans napovedala nadaljevanje ratifikacijskih postopkov glede ločitvenega sporazuma.

Timmermans je sicer pomenljivo končal govor z mislijo v Belfastu rojenega pisatelja C. S. Lewisa: »Ne moreš se vrniti in spremeniti začetka. A lahko začneš, kjer si, in spremeniš konec.«  

Velika naloga v EU in samih državah članicah bo pospešitev priprav na grozeči kaotičen brexit, ki bi se lahko zgodil že konec marca in bi ogrozil normalne gospodarske tokove.