Južna in Severna Koreja: Kimdžongilizem in znanstveno gojenje gob

Ko je severnokorejska tiskovna agencija KCNA v četrtek objavila seznam novih parol, ki jih bodo vzklikali med praznovanjem letošnjih jubilejev, se je zunanjim opazovalcem med drugim zdela skrivnostna tista, ki pravi: »Spremenimo našo državo v vrt gob ter jih začnimo gojiti znanstveno, intenzivno in industrijsko.«

Za državljane Severne Koreje je to med drugim pomenilo veliko novih beljakovin. Pjongjang je s seznamom 310 parol določil vsebino 104. leta džučeja, kakor v tej državi merijo dinastično minevanje časa, za njegov začetek pa velja leto rojstva ustanovitelja dinastije Kim Il Sunga. Letos bodo praznovali dva pomembna jubileja – 70. obletnico osvoboditve izpod japonske zasedbe, in sicer 15. avgusta, ter dolgih sedem desetletij od rojstva Delavske stranke, ki ga bodo proslavili z veliko vojaško parado.

Parole so skupno delo partijskega centralnega komiteja in centralne vojaške komisije in bi jih pravzaprav morali brati kot politični program. To, da pogosto omenjajo hrano, pomeni, da se je severnokorejsko vodstvo odločilo posvetiti izboljšanju življenjske ravni 25-milijonske države, ki je še pred nekaj leti trpela za množično lakoto in v kateri so šampinjoni za veliko prebivalcev še vedno samo abstrakten pojem.

Toda parole omenjajo precej več kakor le gobe. »Spremenimo našo državo v riževo polje in spodbujajmo pridelavo žita!« pravi ena. Da se bodo ljudje lahko tudi posladkali, obljublja druga parola, ki poziva, da je treba »urediti terasaste sadovnjake in pustiti, da njihov vonj preplavi zrak nad morjem jabolk na gorskem prelazu Čol«.

Parole so objavili tik pred rojstnim dnem pokojnega voditelja Kim Džong Ila, ki bi bil 16. februarja letos star 74 let, in z njimi dali vedeti, na katerih področjih bo njegov sin Kim Džong Un nadaljeval isto pot ter ohranjal kontinuiteto revolucije in protiimperializma, kje pa bo naredil korak vstran, se bolj posvečal gospodarskemu razvoju, tehnološkim inovacijam, varstvu okolja in izboljšanju infrastrukture. V paroli, ki grozi, da bodo »uničili sovražnika, ki bi si drznil zasesti našo državo, in ne bodo prizanesli niti zadnjemu človeku, ki bi bil pripravljen podpisati predajo«, se skriva severnokorejska zunanja politika. Kim Džong Un se ne bo odpovedal atomski bombi in izpopolnjevanju balističnih projektilov. Toda že naslednji poziv k »neodvisni združitvi« Severa in Juga se v novih parolah pojavi kar štirikrat. Pri tem se sklicuje na temeljno načelo rušenja »korejskega zidu«: »Samo z lastnimi močmi in brez vmešavanja tujih sil!«

Seznam s 310 novimi parolami je hkrati tudi partijski učbenik, ki se ga bodo vsi člani Delavske stranke, vsi dijaki in študentje, vsi vojaki 1,2-milijonske vojske in seveda vsi politični predstavniki morali učiti na pamet, da bodo na javnih prireditvah lahko vzklikali primerne besede, kakor da z njimi izražajo kolektivno voljo in posameznikovo samozavest.

To so več desetletij počeli tudi Kitajci, ki so v parolah svoje partije jasno prepoznavali spremembe na bolje in pot v lepšo prihodnost. Pri tem so dobro vedeli, kaj se skriva za pozivom, »naj cveti na stotine cvetov«, iz leta 1956 ali za ukazovalnim »rojevaj manj otrok, hrani več prašičev« iz leta 1979.

»Naj po tej socialistični deželi odmeva Pesem jate velikih rib in naj jo preplavi vonj po morskih sadežih!« Spet hrana. In zdi se, da bo v Severni Koreji čedalje več partijskih parol z gastronomskimi temami. Kajti brez njih bo težko kaj vredna parola, ki pravi: »Pokažimo vse prednosti socializma in ga naredimo takšnega, da bo v vsem drugačen od kapitalizma, natanko tako, kakor je nebo drugačno od zemlje!«

Majhne razlike

Po nečem pa se Severna in Južna Koreja vendarle ne razlikujeta tako močno med seboj: po vedenju najvplivnejših ljudi. Ko je stevardesa v prvem razredu letala južnokorejske družbe Korean Air na poletu iz New Yorka v Seul konec lanskega leta potnici tik pred vzletom ponudila oreščke makadamije v vrečki namesto na krožniku, je potnica zahtevala, naj se letalo na vzletni stezi obrne in vrže stevardeso ven. Potnica je bila Čo Hjun Ah, vodja kabinskega osebja družbe, katere predsednik je njen oče Čo Jang Ho.

Njeno vedenje je vzbudilo ogorčenost med Južnimi Korejci, ki jih že dolgo moti fevdalno vedenje v čaebolih (družinskih podjetjih, na katerih temelji južnokorejsko gospodarstvo). Ko je »jeza zaradi oreščkov«, kakor so incident poimenovali v tamkajšnjem tisku, škodila mednarodnemu ugledu Južne Koreje, je bil pritisk javnosti dovolj močan, da so 40-letno Čo aretirali in obtožili »motenja poleta in ogrožanja varnosti potnikov«. V četrtek so jo obsodili na leto dni zapora. Tako so kljub vsemu poudarili razliko med Južno in Severno Korejo. V Severni privilegirani letijo z lastnimi letali. Poleg tega nimajo oreščkov makadamije.