Južni Sudan, najmlajša država sveta, drsi v krvavo preteklost

Uporniške sile, ki jim poveljuje odstavljeni podpredsednik, so prevzele nadzor nad eno ključnih zveznih držav.

Objavljeno
22. december 2013 19.46
Andrej Miholič, zunanja politika
Andrej Miholič, zunanja politika
Razmere v Južnem Sudanu iz dneva v dan bolj pritrjujejo­ strahovom, da najmlajša država sveta pospešeno tone v nov vrtinec državljanske vojne.­ Spopadi, ki jih poleg obračuna­ za oblast poganjajo etnične­ napetosti med največjima­ ljudstvoma Dinka in Nuer, so se prejšnji teden iz prestolnice Džuba hitro razširili proti severu.

Konec tedna so se potrdila ugibanja, da na čelu uporniškega gibanja, na stran katerega je od začetka spopadov pred dobrim tednom stopilo več vplivnih vojaških poveljnikov, stoji nekdanji podpredsednik Riek Machar, ki ga je predsednik Salva Kiir julija odstavil v okviru širše zastavljenega obračuna z nuerskimi politiki, s katerim je poskušal zakoličiti popolno prevlado »svojih« Dink na oblasti. Machar je v pogovoru za BBC sporočil, da so sile pod njegovim poveljstvom, potem ko so sredi prejšnjega tedna zavzele mesto Bor, kakih 200 kilometrov severno od prestolnice, zdaj prevzele nadzor tudi nad strateško pomembno zvezno državo Unity.

Izgubo znatnega dela zvezne države ob meji s Sudanom, vključno z njenim glavnim mestom Bentiu, so medtem priznale tudi oblasti v Džubi, ki so s tem, glede na dejstvo, da v Unityju leži precejšen del južnosudanskih nahajališč nafte, ključne surovine, ki zagotavlja kar 95 odstotkov prihodkov države, utrpele močan udarec. A razmerje moči na terenu kljub napredovanju upornikov ostaja nejasno. Vladne sile so namreč krenile v odločno protiofenzivo, s katero poskušajo povrniti nadzor nad Borom, zato poznavalci razmer opozarjajo, da se bo prelivanje krvi v prihodnjih dneh še okrepilo.

Pokol v Akobu

V dosedanjem nasilju je bilo samo v prestolnici Džuba, prvem žarišču spopadov, kjer so se razmere medtem precej umirile, ubitih več kot 500 ljudi, sodeč po sicer precej skopih poročilih iz drugih delov Južnega Sudana, pa je skupno število žrtev še bistveno večje. Rivalstvo najpomembnejših politikov v državi, ki se še vedno postavlja na noge po skoraj četrtstoletni bratomorni vojni s severom, namreč spremlja okrutno obračunavanje med pripadniki ljudstev Dinka in Nuer, zaradi katerega je z domov pobegnilo na desettisoče prebivalcev razdeljene države, ki se tudi po osamosvojitvi vrti v začaranem krogu etničnih sporov, revščine in korupcije. Mnogi begunci so po­iskali varno zatočišče v oporiščih Združenih narodov, vendar so jih nato v več primerih obkolili privrženci druge etnične skupnosti.

O brutalnosti spopadov pričajo tudi podrobnosti incidenta, v katerem sta bila prejšnji teden v Akobu na vzhodu države ubita indijska pripadnika mirovnih sil OZN. Po poročanju prič je v tamkajšnje oporišče Združenih narodov vdrlo kakih dva tisoč Nuerov, ki so mirovnike najprej prepričali, da so na enem mestu zbrali približno dvajseterico Dink, večinoma vladnih uradnikov, češ da jih bodo tako zaščitili pred besno množico, nato pa so jih oboroženi skrajneži napadli in postrelili. Tudi zaradi tega incidenta, v katerem je bil ranjen še en indijski vojak, so iz poveljstva sil OZN v nedeljo sporočili, da so začeli evakuacijo civilnih uslužbencev in drugega »nenujnega osebja« iz Južnega Sudana.

Evakuacijo državljanov so že nekaj dni prej začele številne države, med njimi tudi ZDA, katerih vojaška letala so bila v soboto blizu Bora tarča napada, v katerem so bili ranjeni štirje ameriški vojaki. Reševalno operacijo so zato nemudoma odpovedali, letala, ki bi morala tam ujete Američane odpeljati iz nemirnega mesta, pa so v Ugando odletela prazna. Ameriški predsednik se je na incident odzval z opozorilom upornikom, da bo morebiten vojaški prevzem oblasti potegnil za seboj dolgotrajno odtegnitev mednarodne pomoči, od katere je Džuba življenjsko odvisna.

Eden za pogajanja, drugi (še) ne

Na zaostrene razmere se je včeraj odzval tudi generalni sekretar Svetovne organizacije Ban Ki Mun, ki je južnosudanske voditelje pozval k ustavitvi spopadov in nasilja nad civilisti. Ključnima protagonistoma konflikta, ki grozi z destabilizacijo celotne regije, Salvu Kiiru in Rieku Macharju je zabičal, naj poiščeta politični izhod iz krize. Medtem ko je južnosudanski predsednik pred dnevi sporočil, da se je pripravljen brez vnaprejšnjih pogojev usesti za pogajalsko mizo z nasprotno stranjo, je njegov odstav­ljeni namestnik in nekdanji soborec v vojni s Kartumom, kot poroča BBC, pripravljen sprejeti ponujeno roko, če in ko bodo oblasti v Džubi izpustile njegove zaprte somišljenike in jim omogočile odhod v tretjo državo.

Toda vprašanje je, ali so politični voditelji, če bi se o tem dejansko dogovorili, sploh sposobni zapreti duha medetničnega obračunavanja v steklenico, potem ko so ga izpustili iz nje za potrebe političnega obračuna za oblast. Sudanska zgodovina ne daje optimističnega odgovora.