»Kadarkoli bom odšla od doma, bom kriminalka«

Na Danskem je danes v veljavo stopila prepoved zakrivanja obraza na javnih mestih.
Fotografija: Sabina in Alaa, članici kolektiva Ženske v dialogu, pravita, da bosta kljub prepovedi še naprej nosili nikab. Foto Reuters
Odpri galerijo
Sabina in Alaa, članici kolektiva Ženske v dialogu, pravita, da bosta kljub prepovedi še naprej nosili nikab. Foto Reuters

Danes je 21-letna študentka Sabina v domovini postala »kriminalka«. Na Danskem je namreč začela veljati prepoved zakrivanja obraza v javnosti, ki jo je parlament sprejel konec maja. Sabina kljub zakonu in zagroženi kazni do 1340 evrov ne bo snela nikaba, saj ga dojema kot »znak povezanosti z Bogom« in »spiritualno dejanje«. Podobno naj bi ravnale tudi druge, sicer maloštevilne, muslimanke, ki si na Danskem zakrivajo obraz.

»Prepoved bo zelo vplivala na moje življenje. Kadarkoli bom odšla od doma, bom kriminalka. Poleg tega mi sporoča, naj se ne počutim dobrodošle v državi, v kateri sem se rodila in odraščala,« je za Delo povedala Sabina (priimka zaradi strahu pred nadlegovanjem ni razkrila), študentka pedagoške univerze v Københavnu in članica kolektiva Ženske v dialogu (Kvinder I Dialog), katerega namen je vzpostaviti dialog z javnostjo in zagovarjati pravico do nošenja nikaba na javnih mestih.

V kolektivu, ki ga sestavlja okoli 60 žensk, a vse ne nosijo nikaba, so prepričane, da bo prepoved zelo omejila vsakdanje življenje muslimank, ki si zakrivajo obraz. Ker z nošenjem nikaba ali burke v javnosti tvegajo, da jih ustavi policija in jim naloži kazen, se bodo ženske po njihovih besedah prisiljene odpovedati izobraževanju oziroma primorane dati odpoved na delovnem mestu. Zakon naj bi omejil tudi druge vsakdanje aktivnosti, kot sta na primer nakupovanje ali sprehajanje po ulici. »Sili nas v izbiro: ali nikab ali vsakdanje življenje,« je poudarila Sabina.
 

Kazen do 1340 evrov


Zakon med drugim prepoveduje nošenje nikabov, balaklav, smučarskih mask, ki pokrivajo celoten obraz, obraznih mask in lažnih brad. Izjema so pustne in zaščitne maske ter zimska oblačila, kot so rute in šali. Zakon, ki se ga je prijelo ime »prepoved burke«, je predlagala manjšinska desnosredinska vlada, zanj je glasovala tudi skrajnodesničarska Danska ljudska stranka. Za prvo kršitev zakona je predvidena kazen v višini 134 evrov (1000 danskih kron), z vsako naslednjo pa se bo kazen stopnjevala do največ 1340 evrov.

Med argumenti za uveljavitev prepovedi so prevladovali varnostni pomisleki, očitki, da so muslimanke prisiljene v zakrivanje obraza, da je to zatiranje žensk in da nošenje nikaba oziroma burke ni skladno z danskimi vrednotami. Prepoved naj bi po mnenju predlagateljev pripomogla tudi k boljši integraciji muslimanov.

Na Danskem naj bi si zakrivalo obraz okoli 200 muslimank. FOTO: Andrew Kelly/Reuters
Na Danskem naj bi si zakrivalo obraz okoli 200 muslimank. FOTO: Andrew Kelly/Reuters


»Argumenti so nelogični in privlečeni za lase,« je dejala Sabina, ki zavrača trditve, da so ženske prisiljene v zakrivanje obraza. Pri tem se sklicuje na raziskavo, ki jo je pred leti naročila danska vlada. Pokazala je, da je nošenje nikaba in burke na Danskem svobodna odločitev žensk. Sama se je, kot edina v družini, za nošenje nikaba odločila pri devetnajstih. »Zame je nikab religiozno in spiritualno dejanje, ki sem ga izbrala kot način povezanosti z bogom. Zdaj, ko je zakon začel veljati, je zame tudi oblika protesta,« je povedala. Zavrača tudi argumente, povezane z (ne)varnostjo: »Nikab na Danskem nikoli ni bil varnostni problem. Ženske nimamo težav za identifikacijo pred oblastmi.«

Na Danskem naj bi si zakrivalo obraz okoli 200 žensk. Nikab naj bi, kot pravijo v skupini Ženske za dialog, nosilo okoli 50 muslimank v skoraj šestmilijonski državi. »Tako malo nas je, da se pravzaprav vse poznamo in smo ustanovile varne skupnosti, v katerih se podpiramo.«
 

Podobna prepoved tudi drugod po Evropi


Po besedah kritikov bo zakon vodil predvsem v kriminalizacijo muslimanskih žensk in bo še povečal stigmatizacijo. »Glavni razlog za sprejetje prepovedi je, da ne marajo tega, kar nikab simbolizira, in to je naša vera. Hočejo nas narediti nevidne v družbeni sferi,« je poudarila Sabina. Podobne prepovedi so pred tem sprejeli v Franciji, Belgiji, Avstriji in delno na Nizozemskem.

Nasprotniki zakona oblikujejo transparent z napisom: "Moja oblačila, moja odločitev". FOTO: Andrew Kelly/Reuters
Nasprotniki zakona oblikujejo transparent z napisom: "Moja oblačila, moja odločitev". FOTO: Andrew Kelly/Reuters


Odkar je bil zakon na Danskem sprejet, opažajo več sovražnega diskurza in islamofobije. Na drugi strani dobivajo več podpore dela javnosti, ki zagovarja pravico do svobodne izbire oblačenja. V kolektivu Ženske v dialogu, v katerem so muslimanke različnih starosti in profilov, nameravajo še naprej organizirati izobraževalne kampanje in delavnice ter proteste proti »diskriminatornemu« zakonu. »Vladi bi rade poslale signal, da bomo še naprej nosile nikab ter da zavračamo zatiranje in islamofobijo, kar ta prepoved je,« so poudarile.

Preberite še: